Osorščica se nahaja na otoku Lošinju, pa tudi otok Cres ni prav daleč. Osorščica je tipična apnenčasta gora, okrog 20 kilometrov dolg greben. Ima vse značilnostmi primorskih in otoških jadranskih gora. Zaradi svoje dostopnosti in razgledov, ki jih ponuja skoraj ves čas pohodniškega izleta, je Osorščica ena najprivlačnejših, če ne celo najbolj privlačna gora na vseh hrvaških otokih (no, vsaj z razgledom ji zlahka konkurirata Sveti Vid na otoku Pagu in najvišji vrh jadranskih otokov - Vidova gora na otoku Braču).
Osorščica je – baje – ime dobila po kraju Osor, ki »s premičnim mostom razmejuje otoka Lošinj in Cres«. Osorščica je sicer prva gora jadranskih otokov, ki je pritegnila pozornost turistov. Leta 1886 je bilo v Malem Lošinju ustanovljeno turistično društvo, njegovi člani pa so se že naslednje leto na sam vrh Osorščine, Televrin, iz smeri Osorja popeljali avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa Habsburga. On sam naj bi – očaran nad Osorščico in njenimi razgledi - spodbudil izgradnjo pohodne poti od Nerezin do vrha Sv. Mikule. Ker smo to pohodniško pot izkusili tudi sami, jo bomo lahko zelo verodostojno opisali.
Smer NEREZINE – OSORŠČICA (vrh Sv. Mikula, potem še Televrin)
Izhodišče: spletni vodiči nemalokrat za izhodišče ponujajo dopustniški kraj Nerezine (npr. avtobusno postajo), mi smo treking pot »kar nekoliko« skrajšali, saj smo avto parkirali tik pod Osorščico. Neurejeno, manjše parkirišče se na makadamski poti proti zaselku Kaštelani dokaj zlahka najde (table in kažipoti, glej fotografije), če ob vožnji v smeri Mali Lošinj – Osor »nad Nerezinami, ki jih vidite pod seboj«, z obvoznice zavijete ob izvozu Pešćine levo na ozko lokalno cesto. Kaj kmalu boste naleteli na samo pohodno izhodišče za vzpon na Osorščico (sveti Mikula na 557 metrih nadmorske višine, Televrin na 588. Tam parkirajte (toda pazite, prostora mora biti toliko, da lahko mimo pelje tudi tovornjak!).
Koliko časa traja vzpon? Načrti, table in športniki omenjajo, da do vrha Sv. Mikula potrebuješ le okrog 40 minut. To se meni osebno zdi »skorajda pretirano hitro«. Mi smo ob upokojenski hitrosti, z veliko fotografiranja, in številnimi radovednimi pogledi v smeri v smeri Nerezin potrebovali okrog dobro uro in pol. Je pa res, da smo si vzeli tudi čas za počitek in razvajanje psa na sedlu s simpatičnim imenom - Počivalice. Nadaljnji info: od vrha Sv. Mikula do Televrine si rezervirajte nadaljnjo slabo uro. Naj poudarimo, da pot na Osorščico nikar NI zahtevna, brez težav so jo ob nas premagovali tudi zelo, zelo majhni otroci.
Opis poti (»prosto po Prešernu«): Pot na Osorščino, kakor je bilo že navedeno, začnemo od parkirišča, pri »info tablah«. Najprej nas steza vodi mimo suhih zidov, sama Osorščica pa je – očitno - prepredena s številnimi starimi cestami in potmi, ki so jih nekoč ustvarili prebivalci, da bi lahko lovili divjad, sekali drva ali gojili ovce. Ko že govorimo o ovcah, po količini njihovih kakcev sodeč, so povsod (mi smo bili na Osorščici aprila, takrat še jih nismo videli, zato psa nismo privezali).
Pot na Osorščico se več ali manj vije skozi gozd, ki verjetno v vročih poletnih mesecih vsaj nekoliko ščiti pred žgočim soncem. Hodeč po lepo urejeni poti se nam kaj hitro začno odpirati prvi razgledi. Hodimo počasi, uživamo v naravi. Pohodnikom na Osorščico se, vsaj po mojem mnenju, ne bi smelo muditi (smo na oddihu ali nismo?!). Vzpon ni (pretirano) strm, je razgiban in vabi k uživanju.
Prihod na vrh Sveti Mikula, nadmorska višina 557 metrov, pomeni tudi vrhunec pohodne poti na Osorščico. Tam pri cerkvici svetega Nikola, ki ob slabem vremenu služi tudi kot skromno planinsko zavetišče, je namreč nekoliko širši kamnit plato, na katerem brez težav najde prostor za počitek nekaj deset hribolazcev, vsi pa neizmerno, če le ni oblačno, uživajo v božanskih razgledih. Daljnogledi nepretrgoma švigajo v daljavo. Fotografiranje je obvezno, fotografij nikoli preveč!
Na spletni strani www.underdreamskies.com navdušeno zapišejo: »Vrh Sveti Mikul je veličasten. Morda se ne more ravno hvaliti s svojo višino, a razgled z njega je čudovit. Čeprav razgled ni bil povsem jasen, naju je vendarle pustil brez sape. Ob jasnem in lepem vremenu pogled ne seže le na celotno lošinjsko otočje, ampak tudi na istrsko obalo, Velebit, pa tudi do Gorskega kotarja, Triglava, Raba, Paga in Silbe«.
Noro, prav zares. Čeprav se težko odtrgaš od teh prečudovitih razgledov, pot kliče naprej. Čaka nas zadnji odsek (slabih 45 minut hoda), pot do najvišjega vrha Osorščice, do vrha Televrin, ki je od morja višji za 588 metrov. Vmes se ustavimo pri visokih antenah, nekaj vljudnostih fraz spregovorimo z gorskimi kolesarji. Nekateri se odpravijo celo do bližnje jame.
Turistična skupnost Lošinj zapiše: »Osoršćica slovi po številnih jamah, najbolj znana je jama svetega Gavdencija (opomba: tudi svetega Gaudenta), ki se nahaja pod vrhom Televrina na vzhodni strani. Na zahodni strani Televrine se nahaja Vela Jama, ki je velika približno 40 m. Tukaj se nahajajo 10 000 let stare najdbe pračloveka, ki je v tej jami bival«. Mimogrede navržem, da jama svetega Gaudenta, nekaj takratnih obiskovalcev ni prepričala, odsvetovali so obisk »majhne človeške luknje v kamniti skali«. V fotogalerijo dodajamo nekaj fotografiji jame in njene okolice, odločitev za obisk jame svetega Gaudenta pa prepuščamo kar vam samim.
Pot zložno in dokaj položno nadaljujemo mimo klopce, ki navija za hrvaške nogometaše, pa vse do vrha Osorščice, do vrha Televrin. Na samem vrhu, okrog zabetoniranega bloka, na katerem je v »napol umetniškem načinu upodobljen srček«, je dokaj malo prostora, posedi lahko le nekaj pohodnikov.
Tam je tudi »kazalnik krajev in kilometrov«, ki ga na vrhu krasi maketa letala, ki nas opomni na mini letališče na otoku Unije. Po kratkem počitku se odpravimo navzdol, smer Nerezine. Pot v dolino je mnogo lažja in – seveda - mnogo hitrejša, previdnost pri sestopanju z Osorščice pa naj ne bo odveč, kaj hitro se nam lahko namreč pod nogami odkruši kakšen kamen, ob zdrsu lahko hipoma pride do neprijetnega zvina.
Smer OSOR (od mostu, skozi avtokamp) – OSORŠČICA
Ker te poti sami zaenkrat še nismo prehodili, bomo tukaj navedli samo nekaj kratkih dejstev, ki smo jih našli na spletu. Pa začnimo. Strokovnjaki iz portala www.hribi.net zapišejo: »Osor – Televrina, 2 uri 40 minut, delno zahtevna označena pot«.
Na skalnatem grebenu Mazova, na nadmorski višini 274 metrov, je postavljena dokaj uborna planinska hiša svetega Gaudenta (ja, tistega, ki smo ga že nekoliko spoznali ob raziskovanju njegove jame). Legenda pravi, da je osorski škof Gaudent v enajstem stoletju padel v nemilost plemstva, ker je obsodil njihovo nemoralnost. Pobegne na Osorščico in v skromni jami zaživi puščavniško življenje. Ljudsko izročilo govori, da je sveti Gaudent preklel strupene kače, zato jih na Cresu in Lošinju ni več. Mimogrede, baje je sveti Gaudent umrl v Anconi leta 1050, v trinajstem stoletju pa so njegove posmrtne ostanke prenesli v katedralo v Osoru.
Turistična skupnost Hrvaške zapiše: »Mreža planinskih stez omogoča zanimiv vzdolžni izlet, iz Osorja preko Osoršćice do Nerezin. Za takšen izlet potrebujete 4-5 ur hoje. Z izjemo Osoršćice, je po celem otoku urejena vrsta stez za pešce, ki izpopolnjujejo turistično in planinsko ponudbo. Prav zato, če se odpravite na lošinjske vrhe, se boste vrnili prežeti s čudovitimi vtisi, ki jih kopanje v morju ob zaključku izleta ne bo izpralo«. Predlagamo, da kliknete tudi na članek z naslovom Via Apsyrtides.
Na RTV Sloveniji so že pred dobrimi petnajstimi leti zapisali (in z njimi se lahko le strinjamo) naslednje: »Osorščica, z vrhom Televrin, z višinsko razliko parira marsikateremu domačemu (slovenskemu) dvatisočaku, katerega izhodišče sega krepko čez 1000 metrov. Je tudi tretja najvišja točka na hrvaških otokih. Razgled pa je seveda - drugačen. Tako rekoč brez trenutka, v katerem ne bi vsaj na dveh straneh neba lahko občudovali brezmejnega morskega obzorja s Cresom ali Lošinjem, ki ju razmejuje«.
Kaj zapisati za konec? Čeprav vam mogoče nismo predočili prav vseh »tehničnih podatkov«, ki jih »na pol profi planinci« potrebujete za naskok na vrhove Osorščice (to še posebej velja za smer Osor – Osorščica) verjamemo, da boste vsaj ob izkazani skromni želji zlahka osvojili nič kaj zahtevno Osorščico. In takrat, ko boste tam gori, tukaj mislimo predvsem na vrh Sveti Mikul, boste zaradi neverjetnih razgledov vedeli, da ste se odločili popolnoma pravilno.
Ps. Fotografije TZ Lošinj in novinarji www.pag.si.
