Dubrovniški poletni festival
(Dubrovačke ljetne igre) je najstarejši kulturni in umetniški fenomen na Hrvaškem in eden najstarejših evropskih festivalov, ustanovljen leta 1950. Vsako poletje, od 10. julija do 25. avgusta, skoraj 2.000 umetnikov z vsega sveta v okviru Dubrovniškega poletnega festivala izvede približno 70 dramskih, glasbenih, plesnih, folklornih in drugih programov na ambientalnih odrih baročno-renesančnega mesta Dubrovnik, ki jih spremlja približno 60.000 domačih in tujih obiskovalcev.
Klik na program Dubrovniškega poletnega festivala: https://www.dubrovnik-festival.hr/hr/program. Vstopnice za dogodke 74. Dubrovniškega poletnega festivala, leta 2023, so na voljo na spletni strani festivala www.dubrovnik-festival.hr in na www.ulaznice.hr.
Dubrovniški poletni festival se opira na bogato in živahno dediščino Dubrovnika in spodbuja ambient kot svoj edinstven umetniški postulat. Dubrovniški poletni festival spodbuja nove umetniške oblike in estetiko, ki se odražajo v zlitju tradicije in sodobnosti ter v prepletanju lokalne, nacionalne in mednarodne ustvarjalnosti.
Dubrovniški poletni festival prizorišč na prostem ne uporablja zgolj kot vizualne atrakcije, stene palač in čudovitih vrtov pa ne le kot kulise. V Dubrovniku je prostor odločilnega pomena pri ustvarjanju gledališkega dogodka. Zato katalog Dubrovniškega poletnega festivala v več kot sedmih desetletjih obstoja obsega približno 130 različnih prizorišč.
To pravzaprav pomeni skoraj celotno mesto Dubrovnik in morje, ki ga obkroža, kar ima za posledico edinstveno vez med mestom in Dubrovniškim poletnim festivalom. Glasbeni program je v preteklih letih gostil najboljše svetovne dirigente, orkestre, zbore in soliste, med njimi Berlinsko filharmonijo pod vodstvom Herberta von Karajana in Izraelsko filharmonijo pod vodstvom Zubina Mehte, pa tudi Svetoslava Richterja, Vladimirja Aškenazyja, Davida Ojstraha, Monserrat Caballé, Ramona Vargasa, Invo Mulo, Lea Nuccija, Daniela Barenboima in številne druge.
Dubrovniški poletni festival kot kraj srečanj in kulturni prostor promovira Dubrovnik kot hrvaško in svetovno kulturno središče z izmenjavo in promocijo novih idej ter omogočanjem različnih novih projektov, zato je revija BBC Music Magazine zapisala, da je Dubrovniški poletni festival "glavna hrvaška izvozna blagovna znamka".
O zgodovini Dubrovniškega poletnega festivala lahko iz uradne strani festivala izluščimo: »Dubrovniške poletne igre so bile ustanovljene v zgodnjih petdesetih letih dvajsetega stoletja, v času, ko so se po vsej Evropi odvijale številne gledališke in glasbene prireditve.
Vendar pa je ideja o združitvi renesančnega in baročnega vzdušja Dubrovnika z živim duhom drame in glasbe pravzaprav izhajala iz intelektualnega načina življenja samega mesta, iz njegove ustvarjalne tradicije, ki je obogatila hrvaško kulturno in znanstveno zgodovino, zlasti v gledališko-znanstveno sfero, ki je rodila mnoga velika imena in dela ter ji omogočila nenehno spremljanje sodobnih trendov v zahodni Evropi.
Dela Marina Držića, Nikole Nalješkovića, Ivana Gundulića in Iva Vojnovića so postala hrbtenica dramskega programa. Nato so se zaradi spoznanja pomena ambienta, ki je temeljna značilnost festivala, postopoma razkrivale posebnosti gledaliških vrednot širše hrvaške dramske dediščine ter možnosti ambientalnega povzemanja klasične evropske dramatike. dela s trgi, palačami, trdnjavami in parki Dubrovnika.
Tradicionalni značaj festivala so določila predvsem dela Shakespeara, pa tudi Goldonija, grških tragikov, Moliera, Corneilla in Goetheja. Spiritus movens skupine zaljubljencev, ki je ustanovila Dubrovniški poletni festival, Marko Fotez že leta 1952 postavi Hamleta na trdnjavo Lovrijenac, ki kmalu postane v svetu znana kot idealen odrski prostor za to predstavo.
Enako privlačni so Goldonijevi Ribiški prepiri v starem mestnem pristanišču, renesančne komedije in cerkvene igre na mestnih trgih (poimenovanih po Gunduliću, Buniću in Držiću), Goethejeva Ifigenija, ki jo je v parku Gradac uprizoril največji hrvaški režiser Branko Gavella, in Vojnovićeva Dubrovniška trilogija, simbolično delo o padcu Dubrovniške republike, uprizorjeno v avtentičnih prostorih Knežjega dvora, palače Sponza in poletne hiše v Gružu.
Ambient je določal ne le repertoar Dubrovniškega poletnega festivala, ampak tudi njegovo organizacijo, tako da je večino predstav odigral Festivalski dramski ansambel, ki ga sestavljajo najboljši hrvaški igralci, manjkala pa so tudi gostovanja, ki so prispevala k ekskluzivnosti festivala.
Tako je Piccolo Teatro iz Milana gostoval v Dubrovniku s Strehlerjevo uprizoritvijo Služabnikov dveh gospodarjev, Old Vic z Zeffirellijevo režijo Romea in Julije, Grško narodno gledališče iz Aten z Ajshilovim Prometejem v verigah, Mestno gledališče iz Basla z Dürrenmattova Play Strindberg v avtorjevi režiji, Ronconijeva legendarna drama Orlando Furioso, Prospect Theatre Company iz Londona z več predstavami v režiji Tobyja Robertsona in Stary Theatre iz Krakova z Wajdovo uprizoritvijo Idiota.
Hamleta so igrali velikani, kot sta Derek Jacobi in Daniel Day Lewis, v začetku sedemdesetih pa se je festival začel odpirati nekonvencionalnim dramskim oblikam in gledališkim skupinam, kot so Schumann Bread and Puppet Theatre, Amsterdam Dogtroep, Els Comediants iz Barcelone, Na festivalu sta nastopila Compagnie Ferrucio Soleri in gledališče La Mama iz New Yorka.
Kljub temu so sodobne gledališke izlete še vedno določali premiki v poetiki odrskih prostorov, pa naj je šlo za vključevanje v program del sodobnih avtorjev, kot so Bond, Brecht in Krleža, ali zarisovanje novih odrskih prostorov, katerih število dosegel štirideset, na zemljevidu mesta, v katerem so poleg najboljših hrvaških režiserjev nastopili znani umetniki iz tujine, med njimi Stuart Burge, Denis Carrey, William Gaskill in Jiři Menzel.
Glasbeni del programa Dubrovniškega poletnega festivala je bil sprva namenjen predstavitvi najboljših domačih skladateljev, solistov in orkestrov, že v poznih petdesetih letih pa je festival gostil najuglednejše soliste in ansamble iz vsega sveta. Funkcionalna uporaba atraktivnih in akustičnih zgradb, predvsem atrija Kneževe palače, je pripomogla k visoki kvaliteti dubrovniških glasbenih izvedb.
V začetku sedemdesetih let je bila izjemna pozornost posvečena oblikovanju glasbe in koncertnih programov, ki so jih vedno bolj izvajali predstavniki novih glasbenih smeri, organizatorji Dubrovniškega poletnega festivala pa so si prizadevali tudi za oživitev stare, predvsem hrvaške glasbe. Med množico velikih umetnikov, ki so nastopili na Dubrovniških poletnih igrah in si zagotovili mednarodni sloves, je težko koga posebej izpostaviti.
Ko govorimo o velikih orkestrih, za ilustracijo poleg rednih nastopov Zagrebške filharmonije omenimo Češko filharmonijo, Orkester Halle, Orkester Francoskega radia, Orkester Suisse Romande, Simfonični orkester RAI iz Torina. , London, Dunaj, Dresden, Berlin, Moskva, Varšava in St. Peterburško filharmonijo in Simfonični orkester iz Cincinnatija.
Med številnimi komornimi in vokalnimi zasedbami so nastopili kvarteti Beethoven in Prokofjev iz Moskve, Lasalle in Juillard iz New Yorka, Amadeus iz Londona, Parrenin iz Pariza ter kvartet Neues Wiener in kvartet Albana Berga z Dunaja ter Virtuosi di. Roma, Zagrebški solisti, Lucerne Festival Strings, Academy of St Martin in the Fields, Dunajski dečki, Beaux Arts Trio iz New Yorka in Praški komorni orkester.
Med številnimi solisti so nastopili pianisti Sviatoslav Richter, Vladimir Ashkenazy, Nikita Magaloff, Van Cliburn, Martha Argerich, Rudolf Firkusny, Alexis Weissenberg, Aldo Ciccolini, Claudio Arrau, Mihail Pletnjov in Ivo Pogorelić, flavtist James Galway, violinista Henry Szeryng, Leonid Kogan, Isaac Stern, David Ojstrah, Viktor Tretjakov, Zlatko Baloković in Uto Ughi ter violončelisti Rostropovič, Navarra, Janigro in Tortellier. Na igrah so nastopili veliki pevci, kot sta Nicolai Gedde in Monserrat Caballe, pa tudi velike zvezde Duke Ellington, Dizzy Gillespie in Ravi Shankar.
Zgodovina opernih predstav na Dubrovniškem letnem festivalu nas popelje v leto 1951, ko je Sarajevska opera gostovala s svojimi petimi produkcijami. V obdobju do leta 1963 so igre večinoma gostile operne hiše iz nekdanje države, prizadevali pa so se tudi za odrske prostore, primerne za opere. Leta 1964 so pred Kneževim dvorom uprizorili prvo lastno festivalsko operno produkcijo. To je bilo Monteverdijevo Kronanje Popaja pod dirigentskim vodstvom Lovra Matačića.
Izkazalo pa se je, da je za Dubrovnik najprimernejša operna forma komorna opera in od leta 1971 se v atriju Knežjega dvora izvajajo komorne opere, predvsem komične opere. Vzporedno s festivalskimi produkcijami oper Monteverdija, Pergolsija, Caldare, Cimarose, Salierija, Telemanna in Galupija se je nadaljevala praksa gostovanja oper.
Med drugim so v Dubrovniku nastopili Opera Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba, Teatro Massimo iz Palerma, Piccolo Teatro Musicale iz Rima, Phoenix Opera iz Londona in Komorni glasbeni teater iz Moskve. Zgodovina festivala beleži tudi ekskluzivne operne dogodke, kot je Kelemnova Apocalyptica ali pa poskus rekonstrukcije ene od Jarnovićevih oper v okviru projekta Dom i u buža.
Na Dubrovniških poletnih igrah sta bila priljubljena tudi balet in ples, ki sta se predstavila s številnimi znanimi imeni in ansambli, predvsem na terasi trdnjave Revelin. Poleg najboljših domačih baletnih ansamblov, koreografov in solistov so nastopili Merce Cunningham, Jerome Robbins, Alvin Ailey, Glenn Tetley in Martha Graham s svojimi ansambli, Maurice Bejarta"s Twentieth Century Ballet, American Ballet Theatre, London Festival Ballet, Harkness Ballet, Antonio Gades Troupe, Balet Madžarske državne opere ter baleti iz Parme, Antwerpna in Adelaide«.
Na spletni strani www.valamar.com so Dubrovnik opisali kot hrvaško mesto svetovne slave. »Tisti, ki iščejo raj na zemlji, morajo priti v Dubrovnik in si ga ogledati,« je dejal George Bernard Shaw. In res, kot eno redkih svetovnih mest, obdanih s srednjeveškim obzidjem v prvotni obliki, predstavlja Dubrovnik pravi magnet za popotnike iz vsega sveta. Vsekakor velja, da je tudi Dubrovniški poletni festival eden izmed pomembnih magnetov za turistični obisk Dubrovnika. Za več informacij kliknite na uradno spletno stran https://www.dubrovnik-festival.hr/, glej tudi https://www.facebook.com/dubrovnik.festival/ in https://www.instagram.com/dubrovnikfestival/.
Ps. Uredništvo www.pag.si se Dubrovniškemu poletnemu festivalu zahvaljuje za fotografije in nesebično pomoč pri pripravi teksta.
