Momjan, na severu hrvaške Istre,
slovi kot dežela vina, predvsem je v teh krajih znan sloviti, sladek momjanski muškat. Na turistični predstavitveni strani www.coloursofistria.com so v članku z naslovom Momjanski muškat – vinski biser Istre ponosno zapisali: »Momjanski muškat je najverjetneje najbolj blesteča blagovna znamka Bujštine. Posebna sorta belega muškata je tukaj že od nekdaj vinska poslastica, ki resnično razvaja brbončice vsakega ljubitelja vin. Cenijo ga tudi v tujini – zapisano je, da je že leta 1935 na reviji vin v Bruslju osvojil zlato medaljo, v njegovih čarih pa so zelo radi uživali na dvoru carja Franca Jožefa na Dunaju in kralja Emanuela III v Rimu«.
Ampak pojdimo lepo po vrsti, začnimo - tako kot smo na portalu www.pag.si že navajeni – z geografskimi značilnostmi Momjana. Momjan, kakor smo uvodoma že napisali, leži izredno blizu slovensko-hrvaške meje. Nekaj pogledov na google zemljevid nam razkrije naslednje kilometrske oddaljenosti od Momjana: Portorož (17), Koper (25), Ljubljana (127) na slovenski ter Motovun (25), Umag (16), Novigrad (20), Poreč (42) na hrvaški strani.
Momjan upravno spada pod Buje, ki je oddaljeno le dobrih pet kilometrov, oba kraja pa – seveda – spadata pod Istrsko županijo. Naselje Momjan je svoje »mesto pod soncem« našlo na nadmorski višini 289 metrov, nad potokom Poganja, slovenska wikipedija pa celo zapiše, da momjanski grad (na nadmorski višini 232 metrov) »dominira nad dolino reke Dragonje«. Mimogrede dodajmo, da jugovzhodno okoli 1,5 km od naselja Momjan na 326 m visokem griču stoji cerkev sv. Maura z lepim razgledom na jug preko hrvaške Istre na Učko, proti severu pa na Piranski zaliv.
Hiter in kratek skok v zgodovinske začetke Momjana. Zaradi številnih vodnih virov in dobre lokacije je bilo območje Momjana naseljeno že v prazgodovini, o čemer pričajo najdbe v jamah Cingarele. Momjan je bil sedež prazgodovinske utrdbe, verjetno pa je bil poseljen tudi v rimskih časih (Castrum Mammilianum). Prvič se Momjan omenja leta 1035 v cesarski listini. Urbana struktura Momjana se je najprej razvila v spodnjem delu naselja, kjer so cerkev in najstarejše hiše, sčasoma pa se je razširila proti vrhu hriba, kjer je nastalo zgornje naselje.
Naselje Momjan ima po uradnih podatkih hrvaškega statističnega urada le nekaj čez 200 stalnih prebivalcev. Tudi sprehod mimo starih, zanemarjenih hiš v centru Momjana kaže dokaj klavrno sliko. Toda že malo podrobnejše raziskovanje, sprehajanje nam pokaže dokaj bolj svetlo sliko prihodnosti. Gradi se kar veliko, obnavlja se tudi pospešeno, zatorej lahko v naslednjih letih ali desetletjih pričakujemo mogoče celo nekakšen (turistični) »momjanski preporod«. :-)
Dober smerokaz je t.i. »Kuća kaštela« (slovensko bi lahko mogoče rekli »hiša gradov«), ki je svoja svojevrstna muzejska vrata odprla leta 2002. Na spletni strani www.istra.hr so o projektu Kuća kaštela« zapisali: »Vendar se Momjan poleg izjemne gurmanske enogastronomske destinacije lahko pohvali z bogato in burno preteklostjo, o kateri ponosno priča njegov grad. Z željo po čim boljši predstavitvi fascinantne dediščine so odprli manjšo postavitev Kuća kaštelov (italijansko Casa dei Castelli).
Kuća kaštelov je v bistvu interpretacijski center za obiskovalce, ki je zasnovan kot atraktiven arhitekturni označevalec stavbe tradicionalne arhitekture, nekdanje stare pošte in mlekarne v središču Momjana. Notranjost Kuće kaštelov reinterpretira stolp momjanskega gradu in palače ob ohranjanju in prezentaciji tradicionalnih elementov ter je namenjena inovativni večjezični multimedijski interpretaciji Kulturne poti istrskih gradov, predvsem tistih v severni in osrednji Istri.
Poleg Momjanskega gradu lahko v Kući kaštelov spoznate zgodovino gradov v Završju in Grožnjanu, Pazinu, Pazu in Possertu, Pietrapilose pri Buzetu, Morosini-Grimani v Svetvinčentu, Dvigradu pri Kanfanarju ter tistih v Žminju oz. Kršan. Sprehod po osupljivih gradovih je mogoč zahvaljujoč improviziranemu tunelu pod stopnicami v pritličju, kjer vam s 3D rekonstrukcijo in spremljavo specifičnih zvokov ali glasbe tistega časa prikažejo dejansko stanje vseh gradov«.
Seveda pa vsi z nestrpnostjo pričakujemo, da bi čimprej dokončno obnovili Momjanski grad. Sicer nam svetovni splet razkrije, da je Momjanski grad zgradil devinski gospod Wosalcus de Mimiliano na skalnem razgledišču. Nekaj časa je bil grad v lasti Goriških grofov in nemških plemičev Raunicherjev, leta 1548 pa so ga prodali stari plemiški družini Rota iz Bergama, ki ga je obnovila in v njem živela do leta 1835. Med starodavnimi znamenitostmi gradu z visečim mostom so še vidni ostanki obzidja, stolpov in portala z lokom ter dva veličastna kamnita polstebra. Več o gradu bomo na našem portalu zapisali, ko bo obnovljen.
Pred tem se bomo potolažili z dobro hrano in sladko vinsko kapljico. Ugledna hrvaška novinarka Barbara Ban je v članku z naslovom Momjan: Skozi kraljestvo neustavljivega momjanskega muškata med drugim zapisala: »Razvoj kmetijstva skozi turizem je geslo istrskega kmetijstva, ki se močno naslanja na to gospodarsko dejavnost, pa naj gre za neposredno prodajo kmetijskih pridelkov gostinskim lokalom in hotelom ali dodatno ponudbo kmetov na njihovih kmetijah in agroturizem. Kmetje nastopijo tudi pri izletih v notranjo Istro, kjer je degustacija avtohtonih izdelkov tisto, kar je treba gostu pokazati in ponuditi, da pridobi pristno doživetje destinacije«.
V tem tekstu dodatno izvemo, da momjanski muškat še posebej promovirajo v sklopu različnih prireditev na tem območju, imenovanem »Kraljestvo muškata«, kjer je veliko malih pridelovalcev in pet velikih pridelovalcev - tako imenovanih muškAtirjev. Zapisano na www.helloistria.com nas prepriča, da bomo tudi mi, pa čeprav praviloma tega ne počnemo, kar v tem članku (»nehote reklamno«) opozorili na nekaj večjih, znanih (vinarskih in gastronomskih) imen, ki so temelj dobre turistične ponudbe v teh »momjanskih krajih«.
No, pa jih naštejmo, opišimo na kratko, v naključnem vrstnem redu. Naj bo prvi Kozlović, glej spletno stran www.kozlovic.hr, kjer lahko med drugim preberemo: »Pod arhitekturni projekt in zasnovo naše vinske kleti se podpisuje Fabrika iz Pulja. Sredi vinograda, na mestu, kjer je bil leta 1904 zasajen prvi hektar in zgrajena prva družinska hiša družine Kozlović, se dviga pravokotna stavba čistih linij. Klet je poklon tej zgodovini in preteklim generacijam ter obljuba prihodnosti, v kateri vino postane izkušnja, izkušnja pa se spominja«. Dodajo pa še: »Diagonalno od terase se nahaja Teatro Felice, amfiteatralno zasnovan prostor namenjen druženju ob vinu, predstavam, koncertom in drugim kulturnim dogodkom, ki jih gosti klet Kozlović«.
Kabola, družina Markežić, glej www.kabola.hr, se hvali s stoletno tradicijo (od leta 1891): »Vino iz amfore je krona našega truda. Tu sta nam narava in zemlja podarili največ, tako da sta istrska malvazija in teran dobila povsem novo dimenzijo. Svojo žlahtnost sta pokazala z dolgotrajnim vrenjem v amforah in mirovanjem vina brez odstranitve usedlin vse do pozne pomladi. Grozdje se rodi iz zemlje in daje svoj sok zemlji, da ga spremeni v vino«.
»Takoj za mejo, še pred Bujami, kjer hrib zakriva Piranski zaliv, se začenja celinska hrvaška Istra, kjer vinogradi dajejo dobra vina, psi najdejo črne in bele tartufe, grmovje rodi divje šparglje, na travnikih se pasejo stari boškarini, reke pa nimajo daleč do morja. Idealna pokrajina za majhne gostilne, krčme in konobe, ki imajo stare kleti in nove sode, velike kamine in majhne jedilnice, kratke jedilnike in dolge vrste čakajočih na prosto mizo. Stari podrum je prav tam in tak«.
Tako časopis Delo, na spletni strani www.staripodrum.info pa o sebi pravijo: »Že ob vstopu boste začutili sproščujoče domače vzdušje in čudovite arome, ki zbudijo apetit. Vedno vas bomo pričakali z velikim nasmehom, a zaradi majhnosti je priporočljivo, da pridete napovedani, vsekakor pa boste našli prostor znotraj rustikalno urejene konobe ali na terasi, s katere se odpira očarljiv pogled na pogled na Momjan in okoliške vinograde, čutite pa svežino bližnjega potoka«.
Prelac, www.prelac.hr, ima široko ponudbo (oljčna olja, vina, konobo, apartmaje). Na njihovi spletni strani so zapisali: »Nezgrešljive destinacije na Momjanštini so naše kleti in gostilne, ki naredijo to pokrajino še bolj zanimivo in privlačno. Zato smo pred približno dvajsetimi leti ustanovili družinsko klet Prelac. Naša prihodnost je takrat postala definirana in nevprašljiva - služiti zemlji, vinogradom in oljkam, vsemu, kar smo podedovali od dedov. Uspelo nam je vzgojiti avtohtona vina, na katera smo danes ponosni: malvazijo, refošk in momjanski muškat. Cabernet sauvignon in chardonnay sta se ukoreninila na naši zemlji in iz njiju smo vzeli najboljše. In da bi zadovoljili želje še tako zahtevnih, smo se podali v avanturo pridelave penin«.
Družina Sinković, glej www.sanmauro.hr, ima v fokusu vina, likerje in agroturizem, imajo tudi osem apartmajev (obiskovalci so zelo prijetno presenečeni, ko se okrog sprehaja množica udomačenih živali, najbolj razveseljuje »črna svinja«). O svojih likerjih so zapisali: »Že dolgo je znano, da dobro žganje pijemo s prijatelji, slabo pa s komerkoli. Izdelujemo aromatične likerje in žganja iz vseh možnih rastlin in plodov, ki rastejo po okoliških momjanskih gozdovih in travnikih, po starih družinskih običajih in receptih. Kakšne likerje imamo v ponudbi? Številne, okrog 40 različnih, med njimi so slajši, takšni, ki razvajajo žensko srce in tisti nekoliko bolj ostri, ki pomirjajo moško dušo«.
Casa Dante, glej spletno stran www.momjan.com, vabi na počitnice z izbranimi besedami: »Dobrodošli v našem čudovitem Momjanu. Momjan je utelešenje našega umirjenega in prijetnega načina življenja. Priti in oživeti je naš moto. Tom in Katarina Riederer sva tukaj v osrčju Istre našla svoj novi dom in svojo srečo želiva deliti z vami. Odkrijte našo interpretacijo sredozemske svežine s klasičnimi poudarki in modernim dizajnom«.
Turistična skupnost Buje, pod njo pa spada tudi Momjan, zapiše: »Momjan obsega široko območje z več manjšimi zaselki. V pestrosti pokrajine lahko uživamo na izletih in sprehodih po Momjanštini v sugestivnem vzdušju harmonije in harmonije med človekovo dejavnostjo in naravo. Poleg malvazije v vinogradih pridelujejo visokokakovosten muškat, priznan tudi izven tega območja. Lovnemu turizmu daje prednost velika izbira divjadi - najdemo fazane, srne, divje prašiče itd. Gostinstvo temelji na tradicionalni domači kuhinji, velike možnosti pa so tudi za razvoj kmečkega turizma«.
Kaj lahko izluščimo iz napisanega, kaj dodati za sam konec tega prispevka o Momjanu in njegovi okolici? Vsekakor lahko poudarimo, da so tam lepi kraji ter da bomo pri vinarjih in v konobah uživali v dobri kapljici in polnih krožnikih dobrot. Vlaganja v apartmaje in počitniške hiše, pa tudi sama obnova momjanskega gradu pa napovedujejo turizmu v Momjanu še mnogo lepše čase. Mogoče zlate, enake barve kot je njihov slavni vinski muškat? :-)
Fotografije: Turistična skupnost Buje in novinarji www.pag.si.
