Uvodoma naj ponosno povemo, da smo o otoku Zlarinu, tam v neposredni bližini Šibenika, na www.pag.si pisali »že zdavnaj«, glejte članek z naslovom Zlarin, otok koral. Anita Palada, iz www.croatiantraveljournal.com, pa nam je v tekstu z naslovom Rdeče korale imajo čarobno moč pomagala odkrivati skrivnosti življenja na otoku Zlarinu.
Konec maja 2023 so na otoku Zlarinu odprli Center koral Zlarin, z njim – ob že treh obnovljenih šibeniških trdnjavah - sv. Mihovil, sv.
Ivana in Barone ter Hišo umetnosti Arsen - upravlja kulturni zavod Tvrđava kulture Šibenik, prinaša pa fascinantno zgodbo o človeku in otoku. Poglejmo, na kaj so nas opozorili ob samem odprtju Centra koral Zlarin, tega turističnega sladkorčka.
Gojenje koral je najpomembnejša kulturna dediščina in največja posebnost Zlarina, otoka v šibeniškem arhipelagu. Na otoku Zlarinu ne boste videli niti enega avtomobila, kar mu daje poseben čar in posebno dozo sprostitve. Prve pisne sledi o Zlarinčanih kot najbolj znanih lovcih na korale segajo v petnajsto stoletje. Vse od takrat se veje rdečih koral prepletajo skozi vse pore življenja, zgodovine in tradicije Zlarina, »otoka koral«.
Z odprtjem Centra koral Zlarin postaja rdeča korala, ki so jo Zlarinčani stoletja pridobivali za preživljanje svojih družin, motor razvoja otoka na povsem drugačen način. Namesto izkoriščanja, neumornega nabiranja koral, postaneta privlačnost rdeče korale in njen status osnova pripovedi o nujnosti ohranjanja biotske raznovrstnosti.
Zlarinjani in rdeče korale so že stoletja neločljivo povezani in to zgodbo, ki je ključni del identitete otočanov, v Centru koral Zlarin sedaj pripovedujejo tudi s pomočjo sodobnih tehnologij, virtualne resničnosti, zanimivih animacij in še česa.
Seveda so v Centru koral Zlarin na ogled tudi lepi, stari in zelo dragoceni muzejski eksponati: skoraj sto let stari zapisi nabiralcev koral (»koraljara«), njihovo orodje in oprema, nakit ali amfore iz starih ladijskih razbitin. Zgodba, ki doslej še ni bila nikoli tako natančno predstavljena, se razteza v treh nadstropjih lepo obnovljene kamnite hiše Kažerma. V hiši Kažerma sta tudi čitalnica in zelo skrbno opremljena trgovina s spominki, nam je zaupala Katarina Gegov, voditeljica Centra koral Zlarin.
Po obisku Hiše Kažerma boste bolje razumeli otok Zlarin in njegovo bistvo, surovo, težko in pogumno življenje moških in žensk. Poleg Kažerme je sestavni del Centra tudi t.i. Šareva hiša – prav tako prava »kamnita lepotica«, tam bodo v okviru Centra koral Zlarin lahko bivali številni študenti, dijaki, raziskovalci, znanstveniki, ustvarjalci.
Poslanstvo in vizija Centra koral Zlarin sta med drugim prispevati k trajnostnemu razvoju Zlarina in postati nosilec kulturnega in družbenega življenja na otoku, hkrati pa skrbeti za dediščino in ekologijo. Bo projekt, za katerega zagon so porabili preko treh milijonov evrov, uspešen? V to skorajda ni dvomiti. :-)
Slobodna Dalmacija je na svojih spletnih straneh zapisala: »Center koral Zlarin poleg predstavitve varstva naravne dediščine koral predvideva še druge vsebine, kot so npr. razpolaganje s plovilom, ki bo namenjeno prevozu obiskovalcev na lokacije, kjer so korale, gorsko kolesarjenje, namestitvene kapacitete za študente in profesorje, ki bodo proučevali korale, in še vzpostava večnamenskega prostora za lokalno prebivalstvo, kjer se lahko odvijajo različne razstave, predavanja in delavnice.
Projekt Center koral Zlarin je zagotovo ena največjih naložb na otoku Zlarinu, hkrati pa ponuja možnost podaljšanja turistične sezone, zaposlovanja lokalnega prebivalstva in razvoj otoka Zlarina v novo smer«.
Ob samem odprtju Centra koral Zlarin je Gorana Barišić Bačelić, direktorica zavoda Tvrđava kulture Šibenik, ki upravlja tudi s tem muzejem, izpostavila: »Tvrđava kulture Šibenik danes – ob štirih trdnjavah Šibenika - odpira svoje peto poglavje o trajnostnem gospodarjenju v kulturi, ki nam je hkrati v čast in veselje, seveda pa nas navdaja tudi s strahospoštovanjem.
Čestitam vsem, ki ste sodelovali pri projektu Center koral Zlarin in ki ste intenzivno delali, da se je vse, kar ste si zamislili, uresničilo. Vsem, ki so s svojim delom, čustvi, idejami, predmeti in izkušnjami prispevali k postavitvi, ki ji lahko rečemo prava muzejska in je zaokrožila zanimivo zgodbo o otoku in človeku, o odnosu med človekom in naravo.
Center koral Zlarin je naravno nadaljevanje šibeniške zgodbe o EU projektih, glavni cilj pa je trajnostni in lokalni razvoj celotne regije. Poskušali bomo izkoristiti vse, kar nam ta dalmatinski prostor ponuja, in vse za dobro prihodnjih generacij, za katere sem prepričana, da bodo z veseljem prihajale sem in z velikim zanimanjem vsrkavale to iskreno in čudovito zgodbo o rdečih koralah«.
»Ta projekt, projekt Center koral Zlarin, je pravzaprav pokazatelj, kako se lahko naši otoki razvijajo v kontekstu varovanja pristnosti naravne krajine na eni strani, njene promocije, na drugi strani pa ustvarjanja nove gospodarske turistične dodane vrednosti,« je dejal Šime Erlić, hrvaški minister za regionalni razvoj in sklade Evropske unije. „To je največja naložba na naših, šibeniških otokih. Center koral Zlarin ima le eden osnovni cilj in to je pokazati mladim, kako in zakaj je nastal Zlarin«, pa meni Željko Burić, župan Šibenika.
Vse pomembnejše novice in druge pomembnejše informacije v zvezi s Centrom koral Zlarin lahko spremljate na uradni spletni strani Centra koral Zlarin ter na instagram in facebook profilu Centra koral Zlarin. Preden pa naredimo zaključno piko, pa bomo predočili še dve kratki zgodbi, ki nam jih pošiljajo iz zavoda Tvrđava kulture Šibenik.
MEDUZINA KRI
Po legendi je rdeča korala nastala iz Meduzine prelite krvi, povezava rdeče korale s človekom pa je stara toliko kot sama civilizacija. Od trenutka, ko je človek korale prvič prinesel iz morskih globin, so korale zavzele svet. Toda rdečega zaklada ni bilo ravno pri roki, na pretek; stoletja so nabiralci koral razvijali tehnike, s katerimi bi korale najlažje prinesli na kopno. Po trgovskih poteh se je korala razširila po vsem svetu, bila je vtkana v različna verovanja in mite, korale so slovele tudi po številnih zdravilnih lastnostih. Ni pomembnejše vere in kulture Evrope in Azije, v kateri korale ne bi našle svojega mesta.
Povezava med koralami in Zlarinom je neprekinjena že stoletja. Prvi zapisi o Zlarinčanih kot najbolj znanih jadranskih lovcih na korale segajo v 15. stoletje. Od takrat veje rdečih koral in njihova mistična lepota vztrajno prodirajo skozi vse pore življenja, zgodovine in tradicije otoka Zlarina. Dandanes je le redkim dovoljen »lov na korale«, sporočilo o nujnosti ohranjanja pestrega, raznolikega življenja pod morjem pa še nikoli ni bilo tako pomembno.
TISTI, KI STE ODŠLI IN TISTE, KI STE OSTAJALE
V Centru koral Zlarin se pripoveduje edinstvena muzejska zgodba, ki je krojila življenje otoka Zlarina ob vsakem izplutju moških na odprto morje. Zlarinski koraljarji so imeli ogromno znanja in veliko intuicije za raziskovanje temnih morskih globin, kjer so rasle rdeče korale. Čas je tekel, morje je neusmiljeno ugrabljalo človeška življenja, zapisovale in raziskovale so se nove »njive koral«, Zlarinčani pa so razvili številna orodja in tehnike, ki so jim pomagali pri težkem morskem delu, ki je »prehranjevalo in živelo celoten otok«.
Morje je pripadalo Zlarinčanom, zemlja pa Zlarinčankam. Medtem ko so njihovi moški mesece pluli po Jadranu (kasneje tudi drugod) in raziskovali neznane globine v iskanju vej rdeče korale, so ženske skrbele za polja in vinograde, vzgajale so otroke in skrbele za starejše. Ženske so bile ustvarjalna sila otoka in nosilke zlarinske tradicije. Njihovo nošo še danes skrbno hranijo v zlarinskih hišah, vsako oko pa pritegnejo rdeči okraski in prelepe rdeče koralne ogrlice.
Za konec še nekaj besed o samem otoku Zlarinu, sicer pa opozarjamo, da o otoku Zlarinu, ki je otok spokojnosti in trajnostnega napredka, preberete v članku z naslovom Zlatin, otok koral. Zlarin je res poseben otok. Brez hrupa avtomobilov je enostavno dostopen, zato je pohvalno, da si prizadeva postati otok brez plastike. Na nobenih kulturnih ali zabavnih prireditvah ne uporabljajo plastične embalaže za enkratno uporabo, v trgovinah pa ne prodajajo plastičnih vrečk. Do otoka se lahko najlažje pripeljete z redno linijo Jadrolinije iz Šibenika, Vodic, Prvić Šepurine in Prvić Luke.
Ps. Za fotografije in za pomoč pri pripravi teksta se uredništvo www.pag.si iskreno zahvaljuje zavodu Tvrđava kulture Šibenik.
