Muzej Zakladnica Medžimurja
bo tako le še dodatno pripomogel k temu, da bo Medžimurje, ki je bilo leta 2019 razglašeno za najboljšo turistično destinacijo kontinentalne Hrvaške, še bolj zaželena tarča dopustnikov in izletnikov. Poglejmo nekoliko podrobneje.
Za začetek navajamo nekaj osnovnih dejstev. Kompleks markantnega »Starog grada Zrinskih« v Čakovcu (krajše: grad Čakovec) je največji profani, posvetni spomenik v hrvaški Međimurski županiji (predlagamo, da si preberete članek o turističnem Medžimurju z naslovom Medžimurje, zeleni vrt Hrvaške). Grad Čakovec so sicer poimenovali po znameniti veji plemičev, hrvaških banov in neustrašnih bojevnikov (proti Turkom), po rodbini Zrinski.
Že od leta 1954 v prostorih Starog grada Zrinskih deluje Muzej Međimurja Čakovec. Stalni razstavi v celotnem kompleksu Starog grada Zrinskih sta sedaj načeloma razdeljeni na klasično etnografsko (in likovno) razstavo Muzeja Međimurja Čakovec v sklopu same grajske palače in sodobno razstavo nesnovne dediščine v Muzeju nesnovne dediščine "Riznica Međimurja“, ki je našla prostore v neposredni bližini, v nekdanji grajski zunanji obrambni fortifikaciji.
Muzej Zakladnica Medžimurja, v hrvaškem originalu "Riznica Međimurja“, oziroma njegovi osnovni razstavi, Miniature in Stoletja utrdbe (hrvaško - Stoljeća utvrde), sta postavljeni v čudovitih, popolnoma prenovljenih prostorih. Obnova je stala okrog 6 milijonov evrov, nov muzej Zakladnica Medžimurja, na 2.426 kvadratnih metrih, je leta 2021 odprl hrvaški premier Andrej Plenković, ki je dejal, da je to še ena potrditev, kako koristno je članstvo Hrvaške v EU, saj je projekt 85 odstotkov financiran iz evropskih sredstev.
Zakladnica Međimurja s sodobno tehnologijo - holografskimi zasloni, multimedijskimi zasloni, tehnologijo 3D kartiranja in aplikacijami za pametne telefone tako predvsem interpretira mitologijo, verovanja, tradicionalne običaje in folkloro Medžimurja ter burno zgodovino slavnega gradu, dvorca Čakovec.
Turistična skupnost Čakovec je zapisala približno tako: »Vse od začetka sveta pa do danes na območju med Muro in Dravo živo utripa Medžimurje. Sestavljajo ga rodovitna in miniaturna polja, gozdovi, travniki, pašniki, vinorodni griči in na stotine naselij, v katerih živijo topli, prisrčni in delovni ljudje. Od pradavnine se med medžimurskimi vasmi, dolinami in hribi razlega domača pesem, glasba, pleše se, ustvarjajo in slikajo se ljudski običaji. Sčasoma, pa naj bo to ob delavnih dnevih ali praznikih, so nastajali izjemni ljudski zakladi, vtisnjeni v kulturni kodeks duha, uma in srca zelenega Medžimurja«.
Muzej Zakladnica Medžimurja je tudi inovativen, sodoben, tehnološko »ozaveščen«, družbeno odgovoren, prijazen do vseh družbenih skupin s poudarkom na dostopnosti za slepe in slabovidne osebe. Muzej se razteza skozi pritličje in prvo nadstropje manjšega severnega »obrambnega pasu« in stavbe, ki je povezana z osrednjim obrambnim prizidkom. Smer gibanja obiskovalcev skozi muzej se začne od zgornjega nadstropja navzdol, zato bomo tudi mi najprej nekaj besed namenili »višje ležeči« stalni razstavi z naslovom Miniature.
V prvem nadstropju muzeja nesnovne dediščine Zakladnica Medžimurja so pod skupnim imenom »Miniature« predstavljena vsa zaščitena nesnovna kulturna dobra, ki jih najdemo na območju Medžimurja ter verovanja in izročila kot oblika ustne dediščine tega območja.
Kot je lepo pojasnila kustosinja Janja Kovač, avtorica muzeološke zasnove z naslovom »Miniatura«, koncept te razstave temelji na »malem človeku«. Takšnem, ki ga zgodovinske knjige največkrat ne omenjajo in katerega portreti ne visijo v svetovnih galerijah.
»Mali človek«, ki ni nikoli nosil zlatih predmetov, je pa zato zlato iskal in izpiral v reki Dravi. Malega človeka, ki ni imel razkošnih aranžmajev pravega cvetja v vazah, ampak je papirnate rože izdeloval kar sam. V svojem bornem domu ni zbiral izobraženih glasbenikov, vendar je pel iz srca in ob vsaki priložnosti. Skozi zgodbo zaščitenih nesnovnih sredstev pripovedujemo zgodbo o vsakdanjem življenju »malih ljudi« nekoč in danes.
Kaj »pravi« t.i. Register nesnovnih kulturnih dobrin Republike Hrvaške? Vpisanih je 15 nesnovnih kulturnih dobrin, od katerih sta dve vpisani na Unescov reprezentativni seznam nesnovne dediščine človeštva: medičarstvo na SZ Hrvaške, umetnost izdelovanja tradicionalnih otroških igrač na SZ Hrvaške (vpis tudi na Unescov seznam), »medžimurska popevka« - tradicionalna medžimurska melodija (vpis tudi na Unescov seznam), t.i. »svetomarska mikrotoponimija« (priča o preteklosti kraja sv. Marija v Medžimurju), štrigovska govorna skupina, tradicionalno lončarstvo na SZ Hrvaške, tradicionalna umetnost izdelave čipk na območju Svete Marije, umetnost izdelovanja in igranja na cimbale v Podravini, Međimurju in Hrvaškem zagorju, umetnost izdelave tradicionalnih pustnih mask - »pikač«, umetnost izdelave tradicionalnega božičnega nakita – »kinč«, umetnost izdelave nakita - božičnega lestenca na SZ Hrvaške, umetnost igranja na tamburice »farkašice« na severu in SZ Hrvaške, umetnost izkopa zlata v Medžimurju in t.i. »kotoripska govorna skupina«.
Muzejskemu delu razstave o zavarovanih nesnovnih kulturnih dobrinah sledi del o ustnem izročilu. Tukaj so predstavljene zelo nazorne in zanimive zgodbe o nadnaravnih bitjih, kot so »svečari«, dravske in murske deklice ter vile, vodni možje, hudiči, »pesjanarji«. Obstoj teh magičnih bitij je globoko povezan z okoljem in naravnimi pojavi, s katerimi so se ljudje srečevali na tem območju.
Zelo vizualno privlačno in atraktivno je npr. svetleče drevo sveta in animacija čez celotno steno, ki predstavlja mit o Mariji in sv. Juriju. Oba sta del tematike slovanskega predkrščanskega svetovnega nazora, ki mu sledijo tudi lokalne medžimurske legende.
Del razstave je posvečen legendi o zmaju Pozoju, ki še vedno živi v Medžimurju.
V muzeju Zakladnica Medžimurja smo realizirali drzno idejo, ki je svetovni muzeji do sedaj praviloma še niso prakticirali, naredili smo dekonstrukcijo legende oz. zmaja Pozoja. Tako se posamezni deli zmaja Pozoja pojavljajo v različnih sobanah, prostorih muzeja.
Tako npr. ogromen bronast rep zmaja Pozoja štrli iz stene, obiskovalci pa lahko sedejo nanj in se fotografirajo. Zaželeno je celo, da se dotaknemo same konice repa, ki »prinaša srečo«, saj bo tako sčasoma tam površina skulpture kiparja Matije Fila dobila svetlejšo patino, lesk.
Že za ovinkom, ko obiskovalec stopi mimo senzorja, se vklopi elektromotor, ki zažene luskasto telo zmaja Pozoja. Luske, ki prekrivajo mitološko žival, se začno premikati v različnih smereh. Veliko večino obiskovalcev ta vizualni učinek zelo preseneti. Nadaljujemo v istem ritmu. Na terasi nas pričaka strašljivo, mežikajoče zmajevo oko, ki ponoči svetlika.
V zadnjem prostoru razstave Miniature vstopimo v temačen labirint, torej simbolno (podzemno) bivališče zmaja Pozoja. V nekem trenutku, ko »prebudimo jeznega« zmaja, se zemlja strese, začutimo »potres«. Gre – seveda - za implementacijo 4D tehnologije za doživljanje tresljajev, zvokov in svetlobnih učinkov. V tem delu najdemo tudi »tekstilna zmajska krila«, ki jih je mogoče tudi tipati.
Tematika spodnjega, pritličnega, dela razstave z naslovom »Stoletja utrdbe« v muzeju Zakladnica Medžimurja je pogojena s prvotno prostorsko namembnostjo »Starog grada Zrinskih«. Tukaj so bili namreč stoletja ječa, prostori za shranjevanje orožja in druge vojaške opreme, vojaška kasarna, hlevi in podobno.
Razstava »Stoletja utrdbe« je razdeljena na naslednje interpretativne enote: Razvoj orožja in opreme ter obrambnega sistema trdnjave Čakovec od 13. do 17. stoletja, Ujetniki v Starom gradu Zrinskih od 16. do sredine 20. stoletja, Življenje v Starom gradu, Vojaški pohodi medžimurskih fevdalcev, Obrambni sistem na reki Muri v 16. in 17. stoletju.
Poleg pravih primerov zgodovinskega orožja so predstavljene tudi replike, večino obiskovalcev pa najbolj pritegnejo hiperrealistične lutke vojakov v naravni velikosti. Tako realistično so narejeni, da so videti kot resnični ljudje. Podobne lutke najdemo tudi v ječi, v vsaki celici je eden ali več likov, ki predstavljajo resnične ljudi – zapornike.
V »spodnjem delu razstave« so bile maksimalno izkoriščene možnosti novih tehnologij, kot so tehnologija 3D kartiranja, holografski zaslon, multimedijski zasloni in prikazi. Zadnja soba je rezervirana za najmlajše, v muzejski otroški igralnici so na voljo za igro lesene replike mečev, buzdovani, sekire in ščiti, viteška oblačila, knjige muzejskih zgodb in številni drugi rekviziti za zabavo najmlajših. Obiskovalcem muzeja Zakladnica Medžimurja je na voljo tudi specializirana aplikacija za pametne telefone s storitvami vodenja in tolmačenja po razstavi, na kratek postanek pa obiskovalce vabita tudi bar in trgovina s spominki.
Župan medžimurske županije Matija Posavec je ob odprtju muzeja dejal: Danes ima Muzej Međimurja preko 6000 eksponatov, po zaslugi dodanega projekta muzej Zakladnica Medžimurja pa bomo spoznali tudi številne doslej dokaj neznane zgodbe, legende in izročila Medžimurja. Novi muzej bo zagotovo obogatil ponudbo naše občine, Medžimurje na samem severu Hrvaške bo postala neizogibna kulturna in turistična destinacija.
Za sam konec pa bomo navedli besede Petre Somek, novinarke in urednice časopisa Meridijani, ki je v reportaži o muzeju Zakladnica Medžimurja med drugim zapisala: »Če pogledamo tudi druge obnovljene arhitekturne zapuščine Zrinskih, kot so utrdbe v Bakru, Kraljevici ali Ozlju, vidimo, da je zares zaživela le trdnjava Čakovec z vsemi novimi turističnimi objekti. Zahvaljujoč inovativnim arhitekturnim rešitvam pri obnovi in odlični interpretaciji zgodovinske in kulturne dediščine si je končno povrnila ugled in status, ki si ga zasluži. Čim prej obiščite ta biser hrvaškega celinskega turizma!«
Ps. Za pomoč pri pripravi teksta in fotografije se uredništvo www.pag.si, portala o hrvaškem turizmu, zahvaljuje muzeju Zakladnica Medžimurja oz. Muzeju Međimurja Čakovec.
