Vodnjan
se nahaja v jugozahodnem delu Istre, do morske obale je piškavih 6 kilometrov, do Pulja na jugu je 10 kilometrov, do Fažane, proti jugozahodu, odkoder smo le morski skok oddaljeni od slavnih Brionov, je le 7 kilometrov, Bale, ki so severneje, pa so od Vodnjana oddaljene piškavih 11 kilometrov (do Rovinja je iz Vodnjana manj kot 25 kilometrov). Vodnjan leži na nadmorski višini 135-ih metrov, ob železniški progi Divača – Pulj.
Upravno gledano spada Vodnjan (italijansko Dignano) pod Istrsko županijo, wikipedija pa navaja, da Vodnjan od leta 2003 uvrščamo med mestna naselja. V Vodnjanu je tudi center istoimenske občine, v njenih občinskih mejah pa najdemo naselja Gajana, Galižana, Peroj in Barbariga ter tudi vasice Brščići, Juršići, Majmajola …
Popis prebivalstva iz leta 2011 zatrjuje, da v samem Vodnjanu stalno živi okrog 3.500 ljudi, v širši okolici mesteca pa nekoliko več kot 6.000 prebivalcev. Velika večina je seveda Hrvatov, okrog 20 odstotkov anketiranih pa se je leta 2001 na vprašanje o narodnostni identiteti uvrstilo med Italijane.
Vodnjan se ne ponaša s kakšnimi večjimi ali znanimi industrijskimi obrati, delovna sila dnevno migrira (večinoma v Pulj), toda »od daleč« se zdi, da osnovna vodnjanska gonilna gospodarska sila, ob vse bolj razvijajočem se (izletniškem) turizmu, vendarle ostaja kmetijstvo.
Omenimo živinorejo (prašiči, govedo, ovce, koze), vinogradništvo in pa predvsem pridelavo odličnega oljčnega olja, ki je s svojo kvaliteto že zdavnaj prestopilo meje Istre.
Tako, osnovne podatke smo navedli, sedaj pa je čas, da se vendarle posvetimo »najlepšim turističnim poudarkom« Vodnjana. Po oceni našega turističnega portala in glede na pisanje drugih po svetovnem spletu po točkah izpostavljamo naslednje vodnjanske turistične znamenitosti:
1. Največ pozornosti v Vodnjanu vsekakor pritegne največja cerkev v Istri (dolga je 56 metrov, kupola je visoka 25 metrov), cerkev svetega Blaža, ki je zgrajena v baročnem slogu (gradnja med letoma 1760 in 1800).
Sveti Blaž je bil škof v mestu Sebasteja na Bližnjem vzhodu v času rimskega cesarja Dioklecijana, ko je potekalo preganjanje kristjanov. Ob vodnjanski cerkvi svetega Blaža, le nekaj metrov stran, samostojno stoječ, dominira zvonik, ki je prav tako največji v Istri, visok je 62 metrov (gradili so ga med letoma 1815 in 1883).
Cerkev sv. Blaža hrani zbirko neverjetne sakralne umetnosti s številnimi eksponati (zagotovo jih je več kot 300), med katerimi so najbolj vredna nerazpadla telesa svetnikov, ki so znana kot vodnjanske mumije.
Gre za relikvije sv. Sebastijana, Marije Egipčanske ter najbolj ohranjeno telo svetnice Nikoloze iz 15. stoletja, za katerega neuradno velja, da je najbolje ohranjen posmrtni ostanek v Evropi.
Zbirka vodnjanske sakralne umetnosti ima posebno mesto v kulturni dediščini Istre in Hrvaške. Pridno in zelo zavzeto se je zbirka dopolnjevala skozi stoletja.
Posebna zahvala gre predvsem nekaterim srčnim posameznikom, omenimo npr. zelo pomembno donacijo iz leta 1818, beneškega slikarja Gaetana Grezlerja, ki je številne relikvije zbral v Benetkah po razpadu številnih frančiškanskih samostanov (zaradi francoskega brezbožnega upostošenja).
2. Vodnjan, ki postaja vse bolj znan turistični kraj na jugozahodu Istre, na vsakem koraku (starega) mesta izžareva preteklost.
Mestece je ohranilo značilno obliko srednjeveškega naselja z gosto nepravilno razporeditvijo hiš znotraj zunanjega venca hiš, ki so bile istočasno v funkciji obrambnega zidu (gradnja prvega, »osnovnega«, gradu sega v četrto ali peto stoletje našega štetja; večji kaštel z obrambnim jarkom pa je bil sezidan okoli leta 1300 in porušen leta 1808).
Vsaka ozka ulica skriva številne stare hiše (izstopata hiši Benussi in Bembo), manjšo ali večjo cerkev (v starem mestu izpostavljamo cerkev sv. Jakova, ki je bila že leta 1212 razglašena za župnijsko cerkev, priča pa o pomembnih zgodovinskih dogodkih, kot sta podpis miru s Puljem leta 1331 in pisanje prenovljenega statuta iz leta 1492), mogoče pa celo razkošno, elegantno palačo, skratka zgradbe, ki so morebiti zgrajene v gotskem, renesančnem ali baročnem stilu.
Od vodnjanskih palač iz obdobja od 15. stoletja do 18. stoletja najbolj izstopa palača Bradamante z okrasi na pročelju (na vrhu je velika ura iz leta 1877). Palačo rdeče barve najdemo na Narodnem trgu, mestu največjega javnega življenja.
Palača je skozi stoletja imela različne funkcije (od beneške lože, mestnega skladišča z žitom, županovega sedeža, mestnega arhiva, zapora, gledališča in še več), danes je sedež italijanske skupnosti Vodnjan, v prvem nadstropju se nahaja mestna knjižnica, v preddverju pa si lahko ogledamo stalno zbirko grbov uglednih lokalnih družin.
Vsekakor je omembe vredna tudi palača Bettica, ime izvira od bogate srednjeveške španske družine, ki je nov dom našla v Istri.
Palača Bettica je bila zgrajena v zgodnjih letih 14-ega stoletja (Španci so zgradbo kupili šele kasneje), danes pa se v tej krasni, kamniti in odlično adaptirani zgradbi nahajajo številni prostori »Muzeja Vodnjan«.
Palača je razglašena za zaščiten kulturni spomenik, v njej med drugim najdemo stoletja staro materialno zapuščino prebivalcev Vodnjana pa tudi zbirko beneških slikarjev, ki jih je zbral že zgoraj omenjeni benečanski slikar in zbiratelj sakralnega Gaetano Grezler.
3. V tretji točki pa bomo po alinejah omenili še nekatere druge manjše turistični »cukrčke« v Vodnjanu in njegovi bližnji okolici:
- Kakor je razvidno ima sakralno v Vodnjanu zares pomembno vlogo. Zato ne čudi, da je v Vodnjanu in njegovi okolici okrog 20 (ostankov) cerkva. Med ohranjenimi ter zanimivimi za ogled pa lokalni turistični delavci omenjajo še naslednje (v hrvaškem izvirniku): cerkev Svete Madone Traverse, cerkev Gospe od Karmela, cerkev Svete Katarine, cerkev Svetega Antuna, cerkvica Svete Nedelje, cerkvica Sveti Križ, cerkev Svetega Martina, »kapucinski samostan« …
Poseben odstavek pa si, tudi zaradi številnih romarjev, zasluži cerkev Sveta Foška. Impresivna bazilika, ki je pomemben kulturni in zgodovinski spomenik, stoji stran od naselij, v bližini vasi Batvači. Ne ve se, kdaj je bila cerkev postavljena. Hrvaški viri navajajo, da je cerkev Sveta Foška »arhitektura brez arhitekta« (okna so različnih velikosti, celotna zgradba je zgrajena »nekako šlampasto«).
- Kažuni. O kažunih, kamnitih pastirskih hišicah s stožčasto streho, razmetanih po vodnjanski kmetijski okolici smo že objavili en tekst (klik!). Poudarjamo, da so se kažuni s svojo obliko in zgradbo popolnoma zlili s sredozemsko pokrajino ter se popolnoma organsko povezali s suhozidi, ki obdajajo polja, vinograde in oljčne nasade. V Istri je danes registriranih okoli 5000 kažunov, od 2000 do 3000 jih je prav na tem vodnjanskem območju. Zanimivo je, da je bilo v Istri nekdaj od 10.000 do 20.000 kažunov. Čeprav so kažuni načeloma tako majhni, da v njih povprečno visok človek ni mogel »ravno stati« pa sta dih jemajoča t.i. kažuna dvojčka, ki sta bila zgrajena v bližini vasi Batvači (blizu cerkve Sveta Foška), visoka pa sta čez 4 (!) metre. Omenimo še, da so turistični delavci pred samim Vodnjanom postavili na ogled umetno »vasico kažunov«, ki jo Hrvati uradno imenujejo »Park kažuna«, v njej pa organizirajo tudi različne delavnice.
- Mesto Vodnjan turiste vabi tudi na svetlobno inštalacijo, ki je postavljena na sedmih točkah v samem mestu. Inštalacija nosi naslov »Prolazi kroz vrijeme« (Prehodi skozi čas), z njo pa želijo domačini pokazati svoje mesto tudi takrat, ko se spusti mrak.
Turistom so zelo všeč tudi velikanski barvni grafiti (hrvaško – murali), ki so jih številni ulični umetniki narisali po številnih zgradbah, fasadah. Glej tekst z naslovom: Vodnjan, mestece muralov.
Turistični vodiči turistom radi razkažejo še ulico Stari grad, ki (morebiti) velja za najožjo in najkrajšo ulico v celotni Istri. Omembo si – očitno – zasluži tudi »Trgovačka ulica« (trgovska ulica), ki je s svojimi 200 hišnimi številkami in več kot kilometrom dolžine, najdaljša v Istri.
Če se boste v Vodnjan odpravili npr. avgusta, ko je tam največ zanimivih turističnih prireditev (»fešta od puži, Bumbarska fešta, folklorni festival Leron, Vodnjansko leto«), ste lahko zagotovo prepričani, da vam v Vodnjanu ne bo dolgčas.
Večja verjetnost je celo, da se vam bo »vodnjanska patina preteklosti in skrivnostnosti« (oz. predvsem Benetke, ki so s svojim zgodovinskim vplivom pustile mestu značilen dialekt in bogato lokalno folkloro, tudi t.i. Bassi – dvoglasje, dvoglasno petje) zažrla v kosti in se boste po stoletnih ulicah želeli sprehoditi prav vsako leto.
Se vam zdi, da smo bili še premalo »reklamni«? Potem vas čisto za konec vabimo še na obisk eko muzeja (http://www.istrian.org/hr/) in pa na spletni obisk turistične skupnosti Vodnjan (http://vodnjandignano.com/), ki se ji zahvaljujemo tudi za objavljen foto material.
