Da! Toda poglejmo podrobneje. Začnimo, kakor je že navada na www.pag.si, s klasičnimi podatki. Baranja je dokaj majhna pokrajina na samem severovzhodu Hrvaške, v preteklih stoletjih pa je bila »cepljena« z vplivi (matične) Hrvaške, turškega Otomanskega cesarstva in Avstro-Ogrske dvojne monarhije.
Še posebej velja omeniti Madžare; tudi ena izmed njihovih županij se prav tako imenuje Baranja (oziroma Baranya po madžarsko), njeno glavno mesto pa je Pécs, ki je peto največje madžarsko mesto. Hrvaški del Baranje obsega 1147 kvadratnih kilometrov, madžarski pa kar 4541 kvadratnih kilometrov.
»Hrvaška« Baranja geografsko gledano leži med rekama Dravo in Donavo (na drugi strani te druge najdaljše evropske reke je v večjem delu že ozemlje države Srbije), zadnjo stranico »baranjskega hrvaškega trikotnika« pa določa državna meja z Madžarsko.
Baranja se, enako kot Slavonija, že stoletja bori s poplavami (ena izmed največjih je bila »celomesečna« leta 1965). Drava, Donava, pa tudi mnogo manjša reka Karašica (nekaj čez 80 kilometrov dolžine), ki pa velja za "najpomembnejši avtohtoni tok Baranje v širšem smislu", so ob svoji lepoti tu in tam tudi zelo preteča vodna nevarnost za prebivalstvo. Pred poplavami se v Baranji »zelo organizirano, zavzeto in sistematsko« borijo že več kot stoletje. Melioracijo so opravili na že več kot 8000 hektarjih površin, zgrajenih je bilo 135 kilometrov nasipov in 1056 kilometrov kanalov, za lažjo plovnost po Dravi in Donavi pa so v desetletjih »očistili« številne meandre.
Hrvaška wikipedija razloži, da administrativno-upravno gledano danes Baranja pripada Osješko-baranjski županiji, medtem ko je v času SFR Jugoslavije pripadala regiji, ki se je imenovala Slavonija in Baranja. Mesto Beli Manastir, v katerem (z okolico vred) živi okrog 10 tisoč prebivalcev, je gospodarsko in kulturno središče Baranje.
Večji baranjski kraji (občine) so: Darda (v oklepaju madžarsko poimenovanje ter približno število prebivalcev, popis prebivalstva iz leta 2001): Dárda, 7.062), Bilje (Bellye, 5.480), Kneževi Vinogradi (Herczegszöllös, 5.186), Draž (Darázs, 3.356), Čeminac (Laskafalu, 2.856), Petlovac (Baranyaszentistván, 2.743), Jagodnjak (Kácsfalu, 2.537) in Popovac (Baranyabán, 2.427).
V Baranji živi okrog 40.000 ljudi (podatki so iz leta 2011), od tega je 22.740 ali 41,9 odstotka Hrvatov, 13.851 ali 25,5 odstotka Srbov, 8.956 ali 16,5 odstotka Madžarov in 8.708 pripadnikov (16,1 %) drugih narodnostnih manjšin.
V Baranji je najpomembnejša gospodarska panoga kmetijstvo. Kmetijsko obdelane in zelo kakovostne (črne) zemlje je skorajda polovica (48 %) vsega ozemlja Baranje, poudari hrvaška enciklopedija.
Dodajamo, da je Baranja z gozdovi poraščena 20-odstotno. Na baranjskih poljih se največ sejejo koruza, pšenica in sladkorna pesa. V živinoreji pa je poudarek na vzreji prašičev (kulen), goveda, ovc in konj.
V Baranji so zelo ponosni tudi na svoje vinograde. »Med lepote/dobrote Baranje sodijo tudi vrhunska vina s sončnih leg Banske kose. Zaradi razgleda na prostrane zelene vinograde je obvezen vzpon iz Karanca na najvišji vrh Baranje, na Kamenjak (244 metrov nadmorske višine), kjer vas bodo slikoviti vinogradi povsem prevzeli«, so že pred leti zapisali na portalu hrvaške turistične skupnosti.
Iz povedanega zlahka sklepamo, da je v Baranji najbolj razvita živilska industrija (tovarne sladkorja, mlekarne, mlini za žito).
Nekega drugega, omembe vrednega, gospodarstva z veliko dodano vrednostjo v Baranji skorajda ne poznajo, zato že leta zaznavajo beg ljudi na razvitejši in bogatejši evropski zahod (V Nemčijo in Avstrijo, pa na Irsko ter v Skandinavijo).
Tudi turizem se na tej ravnici razvija zelo »sramežljivo«, vendar se iz leta v leto gradi zmeraj boljša infrastruktura, zmeraj več je boljših nočitvenih zmogljivosti, tudi zato se kontinuirano kažejo zmeraj boljši rezultati. In če se želite v turistični statistiki znajti tudi vi, je sedaj nastopil pravi čas, da vam predstavimo nekaj baranjskih turističnih adutov.
1. Krajše odstavke, kmalu pa tudi daljši prispevek, si uvodoma zasluži najstarejši hrvaški naravni park Kopački Rit (od leta 1967).
To poplavno, močvirno področje v bližini Osijeka, med rekama Drava in Donava, se razteza na 177 kvadratnih kilometrih, od tega pa je 80 kvadratnih kilometrov namenjeno živalskemu rezervatu.
Kopački Rit je velik habitat za jelenjad, srnjad, divje prašiče, v vodah Kopačkega Rita pa se mresti okrog 40 vrst rib. Kopački Rit je najvažnejši ornitološki rezervat na Hrvaškem, v njem gnezdi kar okrog 285 vrst ptic.
Kopački Rit se uvršča v eno izmed največjih naravnih močvirnih področij v Evropi in je uvrščeno v Ramsarski seznam svetovno pomembnih močvirij, predlagana pa je tudi njegova uvrstitev na Seznam svetovne naravne dediščine UNESCO-a.
Turistom bo pomemben tudi podatek, da se sredi Kopačkega Rita nahaja gastronomska eko hiša in adrenalinski park Zlata greda, ki ponuja številna avanturistična doživetja. Ogled si zasluži tudi dvorec Tikveš (nekoč dvorec Habsburg, v času SFRJ pa oklican za »Titov dvorec«), ki je s svojimi okoliškimi reprezentativnimi lovišči ohranil žlahtno patino »slavnih časov«.
Kopački Rit je prekrasen kraj za sladkovodne ribiče, zimzelene lovce in pa vse tiste, ki namesto puške v rokah raje držite fotoaparat.
2. Slikovite baranjske vasi. Turistični strokovnjaki omenjajo predvsem imena naslednjih, turistom najbolj zanimivih, vasic: Batina, Draž, Zmajevac, Karanac.
Da si boste lažje predstavljali čudovitost (nekaterih) baranjskih vasic, bomo za vas, iz spletne strani www.tzbaranje.hr, dokaj neformalno prevedli nekaj stavkov namenjenih vasi Karanac: »To je kraj, ki je znan kot prekrasna etno vas. V zadnjih letih je Karanac postal magnet za številne tuje in domače turiste, ki uživajo v bogati gastronomski in turistični ponudbi. Tu se dobro prehranjuje, po cestah se je mogoče voziti s konjsko vprego ter prespati v avtentično urejenih sobah s pogledom na kokošnjake. V slikovitih podeželskih gostilnah ponudba temelji izključno na domačih dobrotah, nazdravljanje z lokalnim vinom pa redno spremlja živa ciganska glasba«.
3. Tudi vredno ogleda, miks po alinejah:
- Zmajevac kot vinska prestolnica Baranje s svojimi karakterističnimi »surduci in gatori«.
Baranjski »surduci« (surduki), vinske ulice, so skozi vinogradniške hribčke vsekane ceste, ob njih pa stojijo hiše, nekakšne vinske kleti, znane kot »gatori«, v katerih je od 12 do 15 stopinj Celzija. »Gatori«, v Zmajevcu bi jih naj bilo zgrajenih vsaj okrog 500, so vkopani v zemljo, ti nekakšni tuneli v zemlji, so pogosti pozidani s temnordečimi zidaki, ki ustvarjajo edinstveno arhitekturo čudovitih majhnih vinskih kleti. Gatori so bili večinoma zgrajeni pred več kot stoletjem, danes pa so prava uživaška turistična atrakcija.
- Če omenjamo vino, moramo obvezno omeniti tudi odlično hrano. Meni osebno se začno cediti sline že, ko samo zapisujem nekatere »klasične baranjske jedi«: kulen (dimljena suha salama), ribji in piščančji paprikaš, jedi (predvsem meso) izpod peke, »šaran u rašljama« (peka ribe na odprtem, zunanjem ognju), divjačinski golaž, »langošice« (pogače) itd. …
- Plodna prostranstva baranjske ravnice vabijo na izlete predvsem kolesarje, ki bodo uživali v kalejdoskopskem vzorcu velikanskih polj pšenice ali sončnic.
- V Belem Manastirju obiščite Etnološko središče baranjske dediščine (Etnološki centar baranjske baštine), njegova primarna funkcija je razvijanje kulturnega turizma v Baranji. Blizu »glavnega mesta Baranje« se dviguje 228 metrov visoko »Bansko brdo«, ki je zmeraj bolj popularna izletniška točka in razgledišče.
- Če vam bo vroče v Kneževih vinogradih skočite v bazene športnega centra. Rečno osvežitev pa lahko poiščete tudi na peščenih plažah v Dražu, ki ga domačini popularno imenujejo tudi baranjski Maldivi.
- V Donjem Miholjcu se lahko relaksiramo s sprehodom po 10 hektarjev velikem parku, ki je hortikulturni spomenik. Naše pozornosti naj bosta vredna tudi dvorca Prandau in Mailath. Zanimive in lepe dvorce, ki so ob številnih cerkvah dodaten dokaz bogastva, najdemo tudi v Bilju in Dardi.
- Če se boste v Baranji znašli v času pustovanja, obiščite Petrovo Selo, tam se vsako leto organizira karneval z imenom Buše (po ljudskem verovanju in pripovedovanju naj bi prav »buše« pregnale Turke iz Baranje). Skupaj s številnimi drugimi turističnimi novinarji priporočamo, da se »pridno« spoznavate z domačini, saj so izredno gostoljubni.
- Kneževo je bilo pred davnimi leti zlata destinacija Baranje. Danes pa, kljub temu, da je Kneževo ostalo »popolnoma pozabljeno v času in prostoru«, zapuščeno že pred davnimi leti, postaja zmeraj bolj »vroča turistična točka«.
- Spominski kompleks Batinska bitka je bil odprt leta 1976. Posvečen je bil največji bitki na jugoslovanskem ozemlju v času druge svetovne vojne (november 1944). Na eni strani so stale partizanske in ruske sile (okrog 100.000 vojakov), na drugi strani Donave, ob vasici Batina, pa so bili na obrambnih položajih Nemci s svojimi izdajalskimi balkanskimi pomagači (90.000 vojakov).
V izredno krvavi, osemnajstdnevni bitki novembra 1944 je izgubilo življenje 750 jugoslovanskih partizanov, 1.297 pripadnikov ruske Rdeče armade ter okrog 2.500 vojakov nemškega »vermahta«. Na t.i. »krvavi koti 169« (hribčku Gradac), je bil že leta 1947 postavljen impozanten obelisk (visok 26.5 metra), spomenik kiparja Antuna Augustinčića. Leta 1976 so odprli tudi muzej (ta stoji preko državne meje, na srbski strani).
Tako, toliko zaenkrat iz Baranje. Zagotovo bomo o Baranji (pa tudi o Slavoniji s svojimi številnimi turističnimi zanimivostmi) še pisali. Mi, v uredništvu turističnega portala www.pag.si, ki je posvečen celotnemu hrvaškemu turizmu, vas vsekakor vabimo vsaj na nekajdnevni izlet v Baranjo, med prijazne ljudi in plodno ravnico, v kateri boste zlahka doživeli »panonski joie de vivre«.
Ps. Za fotografije, manjšo fotogalerijo, se zahvaljujemo Turistični skupnosti Baranje.
