Veli Lošinj
je slikovit turističen kraj, ki ga v samem centru, mogoče celo najlepšem pristanišču v celotnem Kvarnerju, ob ozkem pristanu za majhne čolne (domačinov), zaznamujejo slikovita, pisana in tesno stisnjena visoka pročelja hiš. Vizure kraja Veli Lošinj, v obliki amfiteatra, si ne moremo predstavljati brez centralne, visoke in v roza barvo obarvane, cerkve župnijske cerkve Sv. Antuna Opata Pustinjaka (skrajšano: cerkev sv. Antuna, slovensko Antona Puščavnika).
Osnovno, najbolj turistično, sliko kraja Veli Lošinj nam z razgledišča (na severozahodnem koncu zaliva, v smeri hotela Punta, tam pa deluje tudi teniška akademija Ivana Ljubičića; - nasvet - glej »google maps«) dopolnjuje pogled na majhen polotok, na katerem v majhnem, čudovitem parku ponosno stojijo izredno visoka (borova?!) drevesa, zaključujeta pa ga kapelica kapela Marijinega oznanjenja (hrvaško: kapela »navještenja Marijina«; tam blizu je tudi pokopališče s cerkvico Svetega Križa) in majhen, rdeč svetilnik.
Lošinjski lokalni turistični strokovnjaki, ki jih najdemo na spletnem naslovu www.val-losinj.hr so geografsko lego kraja Veli Lošinj podali z naslednjim odstavkom: »Naselje Veli Lošinj se nahaja v majhnem zalivu na jugovzhodni strani otoka Lošinja, ob samem vznožju hriba Sv. Ivan (vmesna opomba: Na hrib Sveti Ivan vodi lažja, označena pot. Sprehod do vrha hriba bo trajal okrog 45 minut, nagrajeni pa boste s prečudovitimi razgledi). Kraj Veli Lošinj se od hriba Sv. Nikole proti morski obali širi radialno in se nahaja med dvema zalivoma, Velološinjskem in Rovenskem« (opomba: tam se nahaja ribiško pristanišče, naselje Rovenska).
Turistična skupnost Lošinj je o kraju Veli Lošinj, med drugim, zapisala: »V ozkih ulicah Velega Lošinja, skozi „ portune“ se vidijo razkošne vile nekdanjih kapitanov, lastnikov ladij in bogate gospode (ki so dobro in skrbno skrite za visokimi ograjami). V vrtovih teh vil je zbrano 80 vrst različnih rastlin, medtem ko je v velološinjskem parku, pred današnjim zdraviliščem in nekdanji rezidenci nadvojvode Karla Stjepana več kot 200 botaničnih vrst«.
Z izkušenim očesom boste iz kraja Mali Lošinj, v smeri celine, »našli« npr. otoke Pag (lepo se vidi Novalja), Rab in Krk. Veli Lošinj je do svojega večjega brata, ki pa ima »manjše ime«, Malega Lošinja, oddaljen le slabih pet kilometrov. Med njima ob obali vodi prekrasno sprehajališče, »lungo mare promenada«. Do Osorja, ki »deli otoka Lošinj in Cres« je 25 kilometrov, do mesta Cres je slabih 60 kilometrov, dobrih 72 kilometrov pa vas loči do trajektnega pristanišča Merag, ki je – kakor verjetno veste tudi sami – povezano z zlatim otokom Krkom.
Ob odlični atmosferi, prijetnem vsesplošnem »ozračju«, ki ga je zlahka čutiti ob sprehajanju po Velem Lošinju (predlagamo tudi lenoben in osvežilen postanek v enem izmed številnih barčkov in gostiln ob pristanu), se kraj Veli Lošinj ponaša vsaj z dvema »drobnima turističnima sladkorčkoma«, ki zahtevata nekaj več pozornosti slehernega turističnega popotnika, ki se bo znašel na otoku Lošinju.
Prva velošinjska turistična zanimivost, ki je vredna naše posebne pozornosti, se skriva pod imenom »Plavi svijet«. Plavi svijet je znanstveni inštitut, ki se v svoji osnovni nalogi ukvarja z raziskovanjem in zaščito morja. Njihovo zgradbo najdete skorajda v samem centru Velog Lošinja, uslužbenci inštituta Plavi svijet pa vam v hipu, po ogledu zanimivega, kratkega filma, postrežejo še s številnimi dodatnimi informacijami.
V našem fokusu obiska inštituta Plavi svijet so – ob želvah - seveda simpatični delfini. Marsikateri obiskovalec Lošinja se odloči za »Dolphin watching tour«, to je približno triurni izlet s čolnom in opazovanjem delfinov ob strokovnem vodstvu. O programu »posvojitve delfinov«, nasploh o inštiutu Plavi svijet, – svečano obljubljamo – bomo na www.pag.si naredili poseben članek. Do takrat vabimo, da kliknete na naslov Delfini, veseljaki Jadrana.
Druga turistična znamenitost, ki bi zagotovo morala pritegniti prav vsakega obiskovalca kraja Veli Lošinj je okrogli obrambni uskoški stolp, v katerem je postavljena prav zanimiva muzejska razstava (poudarek je na bogati pomorski tradiciji), vrh stolpa pa ponuja tudi zanimiv razgled po samem centru Velog Lošinja. Stolp je bil zgrajen v petnajstem stoletju in je bil – načeloma - namenjen obrambi proti gusarjem. Leta 2001 so stolp lepo obnovili in zasnovali večnadstropen galerijski prostor, ki ga so ga napolnili s prekrasnimi muzejskimi predmeti, ki odlično prikazujejo (pomorsko) preteklost kraja Veli Lošinj.
Leta 1280 se je prvih dvanajst hrvaških družin začelo naseljevati na današnjem območju cerkve sv. Nikolaja. Glavna dejavnost tedanjega prebivalstva je bila živinoreja, saj kraj, kamor so se priselili, ni bilo primeren za razvoj poljedelstva. Na spletni strani www.camps-cres-losinj.com lahko kot zanimivost preberemo, da so prvi prebivalci Lošinja so znali govoriti samo hrvaško in tako s prebivalci Osorja, tedanjimi prebivalci glavnega mesta takratnega upravnega območja, poslovali samo ob pomoči tolmačev.
Zgodovina Velog Lošinja je vsekakor zelo zanimiva, o njej nas najbolj relevantno poduči hrvaška enciklopedija: »Veli Lošinj se kot Velo Selo prvič omenja leta 1398. Prvotno jedro naselja, ki je nastalo v trinajstem in štirinajstem stoletju okoli romanske cerkve sv. Nikolaja, se je amfiteatralno razprostirala okoli Velološinjskega zaliva. V petnajstem stoletju so v pristanišču Velog Lošinja zgradili obrambni stolp proti gusarjem, v naslednjih stoletjih pa se je postopoma oblikovalo mestno jedro z izrazitimi baročnimi potezami.
Pomemben urbanistični in gradbeni podvig je bila gradnja cerkve sv. Antona Puščavnika (hrvaško Sv. Antuna Opata Pustinjaka, leta 1774) na že obstoječem mestu cerkve iz 15. stoletja. Od konca sedemnajstega stoletja se je v Velem Lošinju naselju razvijalo pomorstvo, od konca devetnajstega tudi turizem (vile, hoteli, hortikultura). Iz tistega obdobja so ohranjene številne hiše bogatih pomorščakov, pa tudi vila Wartsee (1855–86), nekdanja rezidenca avstrijskega nadvojvode Karla Stjepana (Karla Štefana), v kateri je danes bolnišnica«.
O avstrijskem nadvojvodi Karlu Štefanu lahko na strah TZ Lošinj preberemo: »Prišel je v tajnosti, v iskanju primernega kraja za gradnjo svojega poletnega posestva. Že na prvi pogled se je zaljubil v Veli Lošinj, kupil kapitansko hišo v mestnem pristanišču (opomba: baje so ta dvorec imenovali Morska straža) in v naslednjih 30 letih ni postal le častni meščan, temveč je priljubljeni nadvojvoda v mestu tudi kar pogosto bival«.
Mogoče je še nekoliko bolj zanimivo tole: »Samo teden dni po poroki na Dunaju je avstrijski nadvojvoda Karl Štefan v Veli Lošinj pripeljal svojo mlado soprogo, nadvojvodinjo Terezijo. Takoj po slavnostnem sprejemu sta mladoporočenca obiskala župnijsko cerkev, ki je postala pomemben del njunega verskega življenja. V njej sta njuni hčerki Eleonora in Renata ter prvorojenec Karl Albrecht sprejeli prvo obhajilo, celotna družina pa se je leta 1899 posvetila Jezusovemu presvetemu srcu. Ob tej priliki je nadvojvoda obdaril cerkev z lesenim kipom Jezusovega presvetega srca, nadvojvodinja Terezija pa je cerkev vzela pod svojo visoko zaščito«.
Dodatek iz zgodovine: Benečani so v šestnajstem zgradili obrambni sistem »Rotonda«, del tega še sedaj stoji na koncu polotoka, tik ob samem pokopališču, je pa ta zgradba izredno fotogenična, saj se zdi, da morje fotografiramo iz »svojevrstne dnevne sobe«. Veli Lošinj krasi še nekaj manjših sakralnih objektov, turistom pa so – kakor to pač je na Hrvaškem – verjetno najbolj zanimive lepe plaže.
Toda o njih bomo na www.pag.si razpredali v nekem drugem članku, mislimo, da smo zaenkrat že itak dovolj lepega napisali o Velem Lošinju. Mogoče bi vendarle opozorili še na zanimive ribiške igre, ljudske festivale in ostale (turistične) prireditve, ki se odvijajo tokom celega leta?
Zaključili bomo z besedami, ki smo jih našli na spletnem portalu www.laganini.com in se z njimi v uredništvu www.pag.si popolnosti strinjamo: »Obiščite mestece Veli Lošinj na otoku Lošinj, saj bo to ugodno vplivalo na vaše fizično, pa tudi duševno, zdravje.« Ne verjamete, potem pa le pot pod noge – smer Veli Lošinj?! :-)
Fotografije: Turistična skupnost Hrvaške (fotografa Aleksandar Gospić in Ivo Bioćina), Turistična skupnost Lošinj (fotograf Hrvoje Serdar) in novinarji www.pag.si.
