Zmerno celinsko in blago sredozemsko podnebje ponujata številne možnosti za različne dejavnosti skozi vse leto. Hrvaška ima v primerjavi s preostalo Evropo nadpovprečno število sončnih ur – na celini blizu 2000 sončnih ur, na obali in otokih okoli 2500 sončnih ur, otok Hvar, ki je s posebnimi črkami zapisani s strani UNESCA, pa ima npr. letno povprečje kar 2843 sončnih ur na leto. Skratka, več ali manj pričakujmo, da nas bo ob obisku narodnih in naravnih parkov Hrvaške pričakalo prekrasno vreme (ps. zna biti, da nam bosta sonce in vročina povzročala mnogo več preglavic kot pa npr. neurje z dežjem).
NARODNI PARKI HRVAŠKE
Hrvaška ima kar osem narodnih (nacionalnih) parkov – štiri v gorskem območju in štiri v obalnem območju. To so: Brioni, Kornati, Mljet, reka Krka, Plitviška jezera, Risnjak, Paklenica (Velebit) in Severni Velebit.
Brionsko otočje je skupina otokov, ki vključuje Veliki in Mali Brion ter še 12 manjših otokov, ki tvorijo Brionsko skupino 14 otokov in otočkov. Ustvarjajo oazo naravnih lepot in zanimivih zgodovinskih znamenitosti, ki segajo v pradavnino. Otoki, ki tvorijo Narodni park Brioni, se raztezajo vzdolž jugozahodne obale istrskega polotoka, ločuje pa jih 3 km dolg Fažanski kanal. Priporočamo klik na članka z naslovom: Brionski otoki – nepozabno doživetje in Brioni: prekrasna zapuščina Rimljanov, Kupelwieserja in Tita.
Kornati so najbolj strnjen sredozemski arhipelag, sestavljen iz 152 otočkov in skal, raztresenih po modrem morju med Dugim otokom in Žirjem. Narodni park Kornati vključuje 89 otokov – četrtina parka je kopnega, ostalo so morski ekosistemi. Naravnih in kulturnih elementov je veliko; navpične pečine, "krone" Kornatov, ki gledajo na odprto morje, so najbolj priljubljen pojav in habitat nekaterih redkih vrst. Kopna površina parka je v zasebni lasti. Priporočamo klik na članka z naslovom: Kornati – 152 otokov, ki spokojno čakajo na vas.
Narodni park Mljet zavzema zahodni, z drevjem obrasel del otoka, s petimi vrstami lesa, ostanki pragozda, številnimi pticami pevkami in življenjskim prostorom kačjega orla. Veliko jezero ima 145 ha površine in meri 46 metrov globoko, Malo jezero pa ima 24 hektarjev površine ter 29 metrov globine.
S svojimi skrivnostmi privabljajo znanstvenike in ljubitelje narave. Sredi Velikega jezera se nahaja otoček sv. Marije, s starodavnim benediktinskim samostanom in cerkvijo iz 12. stoletja. Zaradi svoje izredne estetike ter močne duhovne in kulturne razsežnosti je otoček nekako postal simbol otoka in Nacionalnega parka Mljet. Glej tudi tekst z naslovom Otok Mljet, najbolj zelen dalmatinski otok.
Deviško čista kraška reka Krka s sedmimi čarobnimi slapovi izvira pri Kninu, dve tretjini reke pa teče skozi kanjone. Izjemno je bogata z endemično floro in favno, kjer je zabeleženih 229 vrst ptic. Posebnost te rečne pokrajine so vodni mlini ob reki in nad slapovi, obrambna gradišča, ki nadzirajo kanjon, in barvito sotočje reke Čikole, nad slapom Skradinski buk. Izliv reke Krke, Prokljansko jezero, sega vse do slapa Skradinski buk.
Sama reka se razteza na impresivnih 72,5 kilometrih in je bogata s školjkami, sladkovodnimi in morskimi ribami. Med Roškim slapom in Skradinskim bukom, v Visovaškem jezeru, je otok s frančiškanskim samostanom z idiličnim vrtom in bogato kulturno zgodovino. Samostan Krka (Arhandelovac) se nahaja v širšem delu kanjona na območju Kistanja. Najbolj atraktiven del reke Krke »pokriva in ščiti« Narodni park Krka več si lahko prebereš v članku z enakim naslovom: Narodni park Krka, priporočamo pa tudi klik na članek z naslovom Izvir Krke, kraški biser ali pa Krka Safari.
Plitviška jezera (hrvaško: Plitvička jezera), najbolj znan celinski narodni park, je kompleks 16 jezer, ki so med seboj povezana s slapovi. Tvorijo dih jemajočo gozdno kuliso, ki se razteza med Malo Kapelo ter Plješivico. »Plitvička jezera se lahko pohvalijo z več kot milijonom obiskovalcev letno. Narodni park Plitvička jezera je bil ustanovljen leta 1949. Že leta 1979 pa so bila Plitvička jezera uvrščena tudi na seznam Unescove svetovne naravne in kulturne dediščine«, smo uvodoma zapisali v članku z naslovom Plitvička jezera, hrvaški turistični diamant. Priporočamo pa tudi klik na članek Plitvice Holiday Resort, ki ob reklami ponuja tudi številne uporabne informacije.
Narodni park Risnjak se nahaja na območju Gorskega kotarja in je del zahodnega gorskega masiva, ki povezuje Alpe z Dinaridi. Združuje vrhova Veliki Risnjak (1528 m) in Snježnik (1506 m). Park je bogat s kraškimi prelomi, vrtačami, jamami in brezni. Veliko površine parka pokrivajo stari iglasti gozdovi, gorski travniki, podalpska in alpska flora ter številne endemične vrste. Največje skupine divjih živali so medvedi, volkovi, gamsi, alpske divjadi, divji prašiči in risi. Gorske reke so naravni habitat šarenke in drugih salmonidov. O romantično-divji naravi, ki jo obožujejo pohodniki, si lahko preberete, če kliknete na suhoparen naslov: Narodni park Risnjak.
Nekoliko južneje in vzhodneje se nahaja Narodni park Severni Velebit. To je najširši del velebitskega masiva, ki se razteza od vpadnice Vratnik (698 m) na cesti Otočac-Senj do vrha Velikega Alana (1397 m). Na obalni strani gleda na Velebitski kanal in je prekrit z golimi skalami, medtem ko je celinska stran bogata z gozdovi.
Vrh Zavižan s svojim planinskim domom in botaničnim vrtom je idealno izhodišče za pohodniške in jahalne ture. Premužićeva grebenska pot vodi skozi rezervat Rožanski kukovi, od koder se odpirajo čudoviti razgledi na morje in otoke vse do otoka Raba, ter strogi rezervat Hajdučki kukovi. O Velebitu, enemu od hrvaških narodnih simbolov, si lahko več preberete, če kliknete na naslov Velebit in Narodni park Severni Velebit.
Narodni park Paklenica se nahaja v južnem delu Velebita. Je eno najprivlačnejših naravnih območij v Sredozemlju: pod najvišjimi vrhovi se skrivajo gosti gozdovi črnega bora in bukve, jame, napajališča, divji potoki in izviri pitne vode.
Velika Paklenica je priljubljen kraj plezalcev, jama Manita peć pa speleologov. Od vstopa v park skozi sotesko vodi kamnita pot proti planinskemu domu. Po planini se nahaja tudi več urejenih zavetišč. Zakaj Paklenico obožujejo planinci? Odgovor najdete v članku z naslovom Narodni park Paklenica je plezalni raj.
NARAVNI PARKI HRVAŠKE
Vseh 12 hrvaških naravnih parkov je popolnoma primernih za gorsko kolesarjenje, plezanje, pohodništvo, pustolovske dirke, kampiranje, jahanje, lov, ribolov, rafting ali raziskovanje jam. Pa še kaj bi se našlo. ??
Kopački rit je območje v Slavoniji, ki med letom močno spreminja svojo pokrajino, odvisno od intenzivnosti poplav predvsem iz Donave, v manjši meri pa tudi iz Drave. Na www.camping.hr so zapisali: »Naravni park Kopački rit se nahaja blizu ustja Drave in ob sami meji ter je eno največjih, najpomembnejših in najbolj zanimivih še ohranjenih izvirnih močvirnatih področij v Evropi. Sestavljajo ga številni rečni rokavi, rokavi s stoječo vodo in jezera ob reki Donava«. Na žalost posebnega članka o Naravnem parku Kopački rit na www.pag.si še nimamo. Ker pa se v neposredni bližini Naravnega parka Kopački rit nahaja Osijek, predlagamo klik na članek z naslovom Osijek, glavno mesto Slavonije in Baranje.
Naravni park Lonjsko polje je največje zaščiteno močvirno območje ne le na Hrvaškem, temveč tudi v porečju reke Donave. Na Lonjskem polju lahko doživimo številne oblike trajnostnega turizma: naravni turizem, ekoturizem, izobraževalni turizem, kulturni turizem in aktivni turizem (opazovanje ptic, sprehodi po naravi, kolesarjenje, foto safari, rekreacijske dejavnosti na vodi itd), smo zapisali na www.pag.si, kjer smo lepote Naravnega parka Lonjsko polje odkrivali v članku s pragmatičnim naslovom: Lonjsko polje.
Gozd na Medvednici sega skoraj do središča Zagreba. Poleg tišine in zelenja je ta gora bogata z različnimi živalskimi vrstami. Medvednica, tudi Zagrebačka gora, je gora/planina v neposredni bližini severnega dela Zagreba, ki z najvišjim vrhom Sljeme (smučarske tekme) doseže 1.030 metrov nadmorske višine. O Naravnem parku Medvednica na www.pag.si kmalu pričakujte izčrpnejši tekst (obisk Medvednice je že na našem urniku ??). Mogoče vas lahko do takrat potolažimo s tekstom o hrvaški metropoli in nosi naslov Zagreb, 10 top turističnih znamenitosti.
Značilnosti Papuka predstavljajo pomemben del biotske raznovrstnosti Slavonije. Zaradi različnih geoloških pojavov, ohranjene flore in vegetacije ter habitata številnim živalskim vrstam je ta park zares poseben. Leta 2007 je Papuk postal prvi geopark na Hrvaškem in v jugovzhodni Evropi ter se je kot tak pridružil Unescovi evropski in svetovni mreži geoparkov z namenom zaščite, izobraževanja in spodbujanja trajnostnega razvoja. Naravnemu parku Papuk smo namenili pozornost v prispevku z naslovom Papuk, prvi hrvaški geopark.
Naravni park Žumberak se razteza na okoli 350 kvadratnih kilometrih ter varuje in spodbuja naravne lepote tega območja. Na spletni strani www.parkovihrvatske.hr lahko beremo: »Gorski masiv Žumberaškega in Samoborskega gorovja je eno najredkeje poseljenih območij na Hrvaškem. Življenje tukaj nikoli ni bilo lahko. Edini način je bil živeti po naravnih zakonih. Skozi tisočletja prisotnosti je ljudem tukaj uspelo ohraniti to ravnovesje – poglede na tradicionalne vasi, pašnike in polja še vedno harmonično dopolnjujejo neskončna gozdna prostranstva. Prav ta mozaik ohranjene tradicionalne krajine z velikim bogastvom flore in favne, geološkimi značilnostmi in dragocenimi arheološkimi najdbami danes privablja pohodnike, planince in ljubitelje narave«.
Zaliv Telašćica ima tri posebne značilnosti - je največje in najvarnejše naravno pristanišče na Jadranu, z visokimi klifi, ki se dvigajo 200 metrov navpično od morja in 90 metrov pod morsko gladino, in vključuje slano jezero Mir. Naravni park Telašćica se nahaja v osrednjem delu vzhodne obale Jadranskega morja, na jugovzhodnem delu Dugega otoka. Priporočamo klik na naslednji spletni povezavi: Telašćica, Naravni park Telašćica in Grpašćak, atrakcija na Dugem otoku.
Naravni park Velebit je park z največjim številom endemičnih vrst flore in favne na Hrvaškem. »Velebit je najdaljša, tudi turistom izredno atraktivna, hrvaška planina, ki se vleče vzdolž jadranske obale. Velebit je impresivna planina, odlikujejo jo številne naravne atrakcije ter izredno bogastvo rastlinskega in živalskega sveta. Dokaj malo planin na svetu se lahko ponaša s statusom narodnega parka, Velebit pa na ogled postavlja kar dva: NP Paklenica in NP Severni Velebit«, smo na www.pag.si zapisali v članku z naslovom Velebit in Narodni park Severni Velebit.
Vransko jezero v Dalmaciji, blizu Pakoštan, je največje jezero na Hrvaškem in eden najpomembnejših ornitoloških rezervatov. Naravni park Vransko jezero je skupaj z delto Neretve edino preostalo veliko močvirno območje v sredozemskem delu Hrvaške in kot tako nudi zatočišče velikemu številu ptic. Vransko jezero, ki je tudi naravni park, od morja ločuje ozek greben, zelo radi pa ga obiskujejo tudi turisti. Glej tudi tekst z naslovom Vransko jezero je raj za ptice.
Biokovo je registriran kot naravni park zaradi številnih izjemnih rastlinskih in živalskih vrst, geomorfoloških struktur in naravnih lepot na celotnem območju, ki se razprostira čez 19,5 kilometra dolžine. Neverjetni razgledi, neverjetna pokrajina Naravnega parka Biokovo so na www.pag.si opisani v članku z naslovom Biokovo … ko ti zastane dih. Biokovo se ponaša z odlično turistično atrakcijo, stekleno podkvasto razgledno ploščadjo, na nadmorski višini 1228 metrov, na kateri se znajo tudi najbolj hrabrim zašibiti kolena. Glej in se čudi ob kliku na članek z naslovom Skywalk, nebeško sprehajališče na Biokovu, zelo zanimivo pa je tudi tole: Makarska Unimog Experience.
Za naravni park Učka je značilna predvsem ogromna raznolikost na relativno majhnem območju. »Ker je dokaj blizu Slovenije, nam je Učka še toliko bolj zanimiva. Učka (s Čičarijo) je prekrasen naraven park in ozek gorski greben, s katerega lepo vidite večino celotne Istre, Kvarnerski zaliv, severni Jadran z otoki (seveda tudi z Lošinjem in Cresom), Gorski Kotar, Velebit, Tržaški zaliv, Julijske Alpe in italijanske Dolomite, baje se vidijo tudi Benetke …« smo zapisali v članku Učka, istrsko super razgledišče, priporočamo tudi klik na Vojak, stražar Istre.
Otočje Lastovo s svojimi 46 otoki in hribi pripada občini Lastovo. Največja otoka sta Lastovo in Sušac. Gre za eno najbolj ohranjenih morskih območij na Jadranu. Že omenjeni www.parkovihrvatske.hr so zapisali: »Pojdite tja, kjer je morje tako kristalno čisto, da vidite dno petdeset metrov globoko. Kjer so srečni in temperamentni ljudje neločljivo povezani s kopnim in morjem. Odkrijte kraj, kjer oreha ni bilo dovoljeno saditi, da ga ne bi naselile čarovnice, in naj bo to kraj brez strupenih kač! Ali je mogoče najti takšno mesto? Da, in ime mu je Lastovo. Ko pridete, bo Lastovo, ki ga je grški bog Zevs štel za enega najlepših otokov na svetu, za vedno ostal na zemljevidu vaših spominov«. Upravičeno reklamni pa smo o Lastovu, o naravnem parku Lastovo, tudi mi na www.pag.si, glej članek z naslovom Lastovo, carski otok.
Dinara, najnovejši hrvaški naravni park, je ena najzanimivejših hrvaških planin. Njen nekaj sto metrov visok jugozahodni klif je res impresiven in mami vse, ki ga opazujete od vznožja. Posebej lepi so dinarski bogati cvetlični travniki in gozdovi. O Dinari, tam najdemo tudi najvišji vrh Hrvaške, Sinjal, ki ga nekateri kličejo tudi Dinara, ima pa 1831 metrov nadmorske višine, smo kar nekaj zanimivih odstavkov namenili v članku z naslovom Dinara, streha Hrvaške.
Kaj reči, napisati za sam konec tega prispevka? Ne bomo komplicirali, le še enkrat vas bomo iskreno in brez reklamnega napihovanja povabili, da ujamete priložnost in si vzamete čas ter obiščete kakšnega izmed najlepših naravnih čudes, ki jih skrivajo bodi narodni bodisi naravni parki Hrvaške. Na koncu koncev, saj niso tako daleč, kajne?! :-)
Ps. Za fotografije se zahvaljujemo Turistični skupnosti Hrvaške, NP Brioni, NP Biokovo, NP Vransko jezero in njihovim fotografom (klik na fotografijo).
