Vela Luka
je danes mirno, majhno sredozemsko mestece, ki ima v fokusu tradicionalno kmetijstvo, ribištvo in predvsem turizem. Lepota pokrajine in neokrnjena narava sta namreč zelo primerna za turistično dejavnost. Glede na uvodne stavke imamo več kot dovolj razlogov, da Velo Luko nekoliko podrobneje predstavimo tudi na www.pag.si, portalu o hrvaškem turizmu. Se strinjate?
Pogled na zemljevid nam razkrije naslednje: južno od Vele Luke se nahaja Lastovo; če bi se iz Vele Luke z ladjo zapeljali na zahod, bi trčili v otok Vis; severneje od Vele Luke se nahaja otok Hvar (in za njim otok Brač); pot na vzhod pa bi nas pripeljala do polotoka Pelješac (še naprej pa do Mljeta in kasneje slavnega Dubrovnika).
Velo Luko trajekt povezuje s Splitom, Hvarom ter Ublijem na otoku Lastovo. Velo Luko je mogoče doseči tudi z vožnjo z avtom preko korčulanskega otoka, seveda pa moramo prej uporabiti še kratko trajektno linijo mesto Korčula – Orebić. Mnogi turisti pa Velo Luko najraje dosežejo z najetimi plovili, tudi skiperji na jadrnicah radi poiščejo zavetišče v pristanišču Vele Luke.
Vela Luka je večje naselje na zahodnem delu otoka Korčula. Vela Luka leži v prostranem, 9,2 km dolgem istoimenskem zalivu, enem najboljših sidrišč na vzhodni obali Jadrana.
Največji del mesteca Vela Luka leži na blagih pobočjih 150 metrov visokega vrha Splinski Rat in na ravnici pod vrhom 183 metrov visokega hriba z imenom Humić.
Za okolico Vele Luke je značilen položen, »nežen« hribovit relief, najvišji hrib v bližini pa je Hum (376 metrov nadmorske višine, na njem je zapuščena vojaška utrdba, z razgledišča pa se ponuja pogled na velik del Jadrana).
Na območju Vela Luka ni večjih obdelovalnih površin, razen ducata kraških dolin, izjema je le Blatsko polje (imenovano po zanimivem kraju Blato), to je nekaj kvadratnih kilometrov prostorne planote, pomembne tudi za oskrbo z vodo.
Vela Luka je baje, za Krkom, drugo največje mesto na jadranskih otokih. Mnogi menijo, da je Velika Luka najbolj razvit kraj na hrvaških otokih, to pa pripisujejo predvsem dejstvu, da so se domačini ob kmetijstvu leta in leta pridno ukvarjali tudi z ladjedelništvom in pomorstvom.
Številni prebivalci Vele Luke, v zadnjem popisu prebivalstva, leta 2001, so jih našteli 4380, so bili v drugi polovici prejšnjega stoletja zaposleni v »Tvornici limene ambalaže«, ki pa je v času tranzicije propadla, zapuščene prostore tovarne sedaj uporabljajo različni (umetniški) ustvarjalci.
Kratek uvid v zgodovino Vele Luke nam ponuja hrvaška enciklopedija: »Ostanke prazgodovine (Vela špilja), Ilirov (Kovnica, Tečar, Potirna, Glavica sv. Ivana) in antike (Blato, Smokvica, Potirna, Bradat, Beneficij) so našli na širšem območju današnjega mesta.
Iz obdobja srednjega veka se je ohranila enoladijska cerkev sv. Ivana na območju Gradine (prvič omenjena leta 1415) ter kastel plemiške družine Ismaelli (iz leta 1480).
Do 19. stoletja je Vela Luka služila kot izhodno pristanišče za bližnje (in dominantno) Blato, šele po padcu Beneške republike (1797) se je v zalivu začelo oblikovati večje naselje, v katerem je bilo le nekaj hiš iz 15. stoletja. in 16. stoletja«.
Čeprav se Vela Luka torej nikakor ne more hvaliti s starim, zgodovinskim mestnim jedrom kot npr. mesto Korčula, pa ima Vela Luka vendarle v svojem rokavu kar nekaj turističnih adutov. Naključno se bomo sprehodili med največjimi turističnimi znamenitostmi Vele Luke.
1. Vela spila imenovana tudi Vela špilja
Na južni strani hriba Pinski rat, ki leži tik nad zalivom Kale v Veli Luki, je turistom na ogled jama z imenom Vela spila (tudi Vela Špila), ki je postala eno od najpomembnejših arheoloških najdišč v Evropi.
Na tem območju namreč sledi življenja človeka segajo v daljno preteklost (kar 20 tisoč let nazaj), številni svetovni znanstveniki pa jamo Vela spila glede na njen pomen uvrščajo celo med "zibelko" zahodne civilizacije!?!
Jama Vela spila je sestavljena iz eliptične votline, ki meri 40 metrov v dolžino, 17 metrov v višino in približno 40 metrov v širino.
Prostor Vele špilje, na nadmorski višini 130 metrov, skriva edinstven ambient, v ozadju katerega so tisočletja nabrazdane skale, na stropu pa dve veliki odprtini - "Velo" in "Malo ždrilo", skozi katero sončni žarki dosežejo jamo, kar ji daje poseben in nekoliko dramatičen videz.
Na hrvaškem spletnem portalu punkufer.dnevnik.hr so Velo spiljo primerjali s časovno kapsulo, saj lahko tam spremljamo kontinuiteto človeškega obstoja od trenutka, ko je naša vrsta prišla iz Afrike v Evropo.
Kolegi novinarji so zapisali približno tako: »Med izkopavanji leta 1986 so našli dva groba z dvema okostnjakoma, ki sta bila pokopana s kosi hvarske keramike. Položaj okostij je nekoliko specifičen.
Ležala sta na kamniti strukturi v sključenem položaju, glavi sta bili nagnjeni na stran. Okoli ene lobanje je bila razporejena cela vrsta morskih polžev. To je izjemen primer pokopa na jadranskih otokih. Domačini so ta okostja poimenovali Dida in Baba«.
Številni drobci keramike, človeški ostanki, najdbe obsidiana (vulkanskega stekla, ki se je uporabljal za izdelavo orodja), sledovi vulkanskega pepela in različni drugi arheološki materiali dajejo Veli Spili izjemno vrednost, in ker raziskave še niso končane, lahko le ugibamo, kakšne skrivnosti še skriva to skrivnostno in neprecenljivo najdišče.
Arheološke najdbe iz jame Vela spila so na ogled v Kulturnem centru Vela Luka.
2. Kultura: mozaiki, glasba, ples
Vela luka je prežeta, prepojena s kulturo, umetnostjo. Vela Luka je danes izrazit kraj različnih umetnikov: slikarjev, kiparjev, pesnikov in glasbenikov. V Veli luki živi in dela približno trideset ljubiteljev likovne umetnosti. Na straneh turistične skupnosti so v uvodu zapisali: »Vela Luka je kraj izjemno nadarjenih umetnikov in glasbenikov, kraj tradicije ter pridnih in vsestranskih ljudi.
Kulturni center, ki se nahaja v središču Vele luke, ob župnijski cerkvi sv. Josipa, sestavljajo muzej, galerija in mestna knjižnica, bogastvo in raznolikost veloluške zgodovinske, kulturne in umetniške dediščine pa sta predstavljena z več dragocenimi muzejskimi zbirkami.
Na ogled so: arheološka zbirka, zbirka mozaikov, zbirka o suhozidni arhitekturi, zbirka El Shatt – mesto iz platna (»afriška vojna begunska zgodba«), zbirka moderne umetnosti, mednarodna zbirka risb, grafik in majhnih skulptur (te so jim darovali številni svetovni umetniki, med njimi tudi Henry Moore, ko je Velo luko prizadel visok plimni val) ter zbirka enainštiridesetih lesenih modelov ladij samouka Nedjeljka Gugića Kotarca«.
Folklorno društvo z imenom Kumpanija že desetletja goji tradicionalne veloluške plese: mafrina, štirje psi, tanac, pritilica, šega-šega in še posebej privlačen ples z meči - ples barv, ki je bolj znan pod imenom kumpanija.
Kumpanija je stara viteška igra, ki izhaja iz organizirane ljudske vojske, ki je v zadnjih stoletjih branila otok pred različnimi napadalci in zavojevalci.
V Veli luki ima izredno pomembno vlogo tudi glasba; ne bodite presenečeni, če boste na večernem sprehodu na spontan ulični koncert domačinov.
Morebiti pa ujamete pravi trenutek in se odpravite na predstavitev pravega »veloluškega duha«, ki ga z veseljem predstavljajo številne domače klape, med njimi so mogoče najbolj znane «Vela Luka», «Ošjak» in «Leut».
Na veliko žalost pa v domači Veli luki, ki jo je imenoval "najlipša vala na svitu", ne boste več srečali slavnega ustvarjalca in pevca zabavne glasbe, Oliverja Dragojevića. Leta 2018 je namreč Oliver Dragojević, morski volk, kot so rekli Dragojeviću, umrl.
V Veli luki v spomin na velikana hrvaška glasbe vsako leto pripravijo velik koncert z imenom »Trag u beskraju« (sled v neskončnosti), urediti nameravajo tudi Dragojevićevo spominsko zbirko, razmišljajo tudi o postavitvi kipa.
Drugo točko bomo zaključili z mozaikom oziroma mozaiki po katerih je Vela luka morebiti tudi najbolj prepoznavna v svetu. Velo luko imenujejo tudi »luka mozaikov«, saj se ponaša z najdaljšim talnim mozaikom na svetu. Krajani, Velolučani, so izredno ponosni na ta umetniški dosežek, ki naj bi bil zapisan tudi v Guinnessovi knjigi rekordov.
V TZ Vela Luka so zapisali: »Prepoznavnost Vele Luke temelji na mozaikih, ki prevladujejo v središču mesta. Mozaiki so nastali v okviru enega najpomembnejših in največjih umetniških dogodkov na našem otoku - prvega mednarodnega srečanja likovnih umetnikov Vele Luke leta 1968«.
Obiskovalcem, turistom polagajo na srce: »Če želite v Veli Luki za vedno pustiti svoj pečat, dodajte svoj barvni kamenček v najdaljši mozaik na svetu, postanite košček mozaiku v »luki mozaikov«. Vsekakor so mozaiki v Veli luki pravi turistični magnet, tudi zato obljubljamo, da na www.pag.si kmalu objavimo daljši tekst o njih, do tedaj pa vabimo, da se sprehodite po zanimivi spletni strani Centra za kulturo Vela luka (http://www.czkvl.hr/).
3. Otok Ošjak, otok Proizd, plaže in ljubezen
Če se v vas skriva vsaj nekoliko romantične duše, potem morate obvezno obiskati zalivski otoček Ošjak. Mir, tišino in preprostost, ki zaznamuje otok Ošjak, na njega v sezoni redno vozijo taksi-čolni, najbolje ponazarja njegovo neformalno ime: »otok ljubezni".
Na ljubezni polnem Ošjaku je kaj hitro pozabljen ritem vsakdanjega urbanega življenja, nedotaknjena narava, vonji Sredozemlja, kristalno čisto morje s fantastičnimi plažami, sonce in toplina pa obiskovalce vedno spomnijo na bogastvo narave in lepoto življenja.
Turisti v veliki večini obiščejo tudi opevani otok Proizd. Otok Proizd je od centra Vela Luke oddaljen približno pol ure vožnje z ladjico ali čolnom. Proizd leži okoli 0,5 kilometra zahodno od skrajnega zahodnega dela Korčule, od katerega ga deli preliv Batala.
Na otočku Proizd, ki meri 0,632 kvadratnega kilometra, stoji svetilnik, dolžina obalnega pasu, ki pa se ponaša s prekrasnimi plažami, je 4,91 kilometra.
Na otočku Proizdu je le ena restavracija, borov gozdiček, ki skriva zdravilne oz. energetske točke in le nekaj plaž, ki pa spadajo med najlepše na svetu. Na otoku Proizd boste našli vse odtenke turkizne barve, zaradi bistrine morja pa je Proizd idealen kraj za tiste, ki želijo raziskati podvodni svet. Belina kamenčkov in gladke strme pečine zaslepijo, lepota plaž pa vas pusti brez sape.
Na otoku je tudi nudistična plaža, edina na otoku Korčula (?!), tako da lahko na Proizdu res vsak najde svoje mesto pod soncem. Če ste zaljubljeni, se na Proizdu obvezno sprehodite do plaže Veli bok, tam se poljubite na fotogeničnem »mozaiku za poljubljanje«.
Leta 2007 celotni Proizd hrvaška turistična skupnost (HTZ) proglasi za najlepšo plažo na Jadranu.
Lepota Proizda je znana tudi čez meje Hrvaške, saj je o tem otočku navdušujoče poročalo več uveljavljenih medijskih hiš. Slavni Daily Telegraph otok Proizd uvrsti med 5 najlepših plaž na Jadranu, znani New York Times pa Proizd uvršča celo med 12 najlepših destinacij na svetu. Spletna stran The Richest jadranski otoček Proizd uvrsti na lestvico krajev z najbolj čistim morjem. Kul, kajne?
Če ste nastanjeni v Veli Luki, pa se vam ne da prevažat do plaž, lahko peš dostopate do številnih.
Vabijo urejene plaže: Lučica, Azzurro imenovana tudi Poseidon, Martina Bok, Gabrica, Pičena, Meduza, mestna plaža Vranac, plaža za pse Plitvine (na promenadi med hotelom Poseidon in hotelom Adria v zalivu Plitvine).
Tako, pa smo prišli do konca tega uvodnega prispevka o turističnih lepotah Vele Luke.
Bi lahko še kaj dodali? Zagotovo, npr. 100 kilometrov urejenih kolesarskih poti ali pa plezališče, mogoče bi v večji meri morali omeniti tudi prireditev »Vela Luka Outdoors«, dneve pustolovskega turizma. Ampak ne moremo vsega stlačiti v samo en koš, kajne?
Verjamemo, da se bo zagotovo našla še kakšna dodatna priložnost, da se javimo iz Vele Luke. Do takrat pa lep pozdrav iz www.pag.si, slovenskega portala o hrvaškem turizmu, želimo vam zares zelo dolge in lepe počitnice.
Ps. Za fotografije gre velika zahvala turistični skupnosti Vela Luka (https://tzvelaluka.hr/).
