Že ptice čivkajo, da dopust Slovenci izredno radi preživljamo kar na sosednjem Hrvaškem. Pa bi znali našteti hrvaške kraje, ki jih med turistično sezono že nekaj zaporednih let Slovenci najbolj »napolnimo«? Potrebujete pomoč?
To so predvsem »obmejni« Umag, »lošinjski« Mali Lošinj, »paška« Novalja, »južnoistrski« Medulin in (občina) Dobrinj na otoku Krku. Ne poznate kraja Dobrinj, zanj še sploh niste slišali? Potem vas vabimo, da se nam pridružite med sprehodom po tistih kotičkih otoka Krka, ki jih pridno »pokriva turistična skupnost (občine) Dobrinj«.
Dobrinj in istoimenska občina se nahajata na severovzhodnem delu otoka Krka. V celotni občini Dobrinj je na 55 kvadratnih kilometrih stalno naseljenih manj kot 2.000 prebivalcev (največ v tistih naseljih z oklepaji, podatki iz leta 2001): Čižići, Dobrinj (122), Dolovo, Gabonjin, Gostinjac, Hlapa, Klanice, Klimno (115), Kras, Polje (295), Rasopasno, Rudine, Soline, Sužan, Sveti Ivan Dobrinjski, Sveti Vid Dobrinjski, Šilo (381), Tribulje, Žestilac, Županje.
Zemljepisno gledano, lahko Dobrinjsko razdelimo na tri dele: Dobrinj, kot središče in posebno celoto, naselja ob morju (Šilo, Klimno, Čižići, Soline, Meline in Rudine), ter zaledje (Polje, Žestilac, Sveti Vid, Gostinjac, Hlapa, Županje, Kras, Gabonjin, Sveti Ivan, Rasopasno, Sužan, Tribulje, Klanice.)
Pretekla stoletja so prebivalci teh krajev živeli predvsem od ribištva in kmetijstva, solinarstva in prodaje peska, zadnja desetletja pa je gonilna gospodarska panoga občine Dobrinj predvsem turizem. Dober, pomemben predpogoj za turizem so dobre prometne povezave, tukaj ima občina Dobrinj »srečo«: okrog 20 minut vožnje z avtomobilom so oddaljeni od večine turističnih središč na otoku Krku (npr. mesto Krk – 13 kilometrov, Vrbnik – 12 km, Baška, na koncu otoka, 27 km).
Tudi most, ki otok Krk od leta 1980 povezuje s celino, je blizu, okrog 20 kilometrov oziroma okrog 20 minut vožnje z avtomobilom. Dodatna prednost za občino Dobrinj se skriva tudi v dejstvu, da se reško letališče nahaja na otoku Krku, v sosednji občini Omišalj. Mimogrede »Aerodrom Rijeka« in mesto Reka sta oddaljena približno 20 kilometrov.
Občina Dobrinj obsega velik del vzhodne obale otoka Krka, obrnjena je proti Crikvenici in Vinodolu v crikveniškem zaledju, z njima je bila vedno tesno povezana. Občinska »dobrinjska« obala je dokaj razčlenjena, vendar jo poleg morskih grebenov in čeri krasi le en mini otoček - Školjić Veli.
Območje občine Dobrinjj lahko reliefno razdelimo na nizko območje (predvsem okoli zaliva Soline) in visoko območje (Dobrinj, Kras, Gabonjin ...). Na sami obali Jadranskega morja vsekakor izstopa plitki, »skoraj jezerski«, zaliv Soline ob katerim so zrasla tri naselja: Klimno, Soline in Čižići. Drugi, precej manjši zalivi so: Petrina, Veterna, Murvenica, Jazbina, Lončarica, Slivanjska in Stipanja, ob katerem živi največje občinsko naselje Šilo.
Občina Dobrinj nima ah-in-sploh turistične atrakcije, ki bi bila svetovno prepoznavna, vsekakor pa nudi dovolj, da jo je »za svojo« prepoznal slovenski turist. V tem tekstu se bomo, ker smo pač turistični portal, sprehodili predvsem skozi obalna naselja, začeli pa bomo, ker se to pač spodobi, z občinsko prestolnico, krajem Dobrinj.
Dobrinj
Dobrinj je stoletno administrativno, versko in kulturno središče dobrinjskega kraja. Od Dobrinja pa do morja je okrog 4 kilometre cest, najbližje plaže so tam v bližini naselja Soline. Občinsko središče Dobrinj se nahaja na 200 metrov visokem griču, nad rodovitno dolino.
Zgodovina Dobrinja je neločljivo povezana z zgodovino celotnega otoka Krka. Dobrinj je skupaj z Baško, Vrbnikom in Omišljem eden najstarejših "kaštelov« (zgodnjesrednjeveška mestna središča), ki so bili ustanovljeni že nekje v 7. stoletju, torej v času naseljevanja Hrvatov v današnji domovini. Ti t.i. kašteli so bili skupaj z že obstoječim mestom Krk najverjetneje zgrajeni na mestu, kjer so dotlej živeli Iliri, o čemer pričajo številna ilirska najdišča.
Dobrinj se še danes med »staroselci«, lokalnim prebivalstvom, imenuje kar »grad« (mesto), najverjetneje po latinski besedi "castellum", ki pomeni "utrjeno mesto". Zanimivo je dejstvo, da dobrinjski »kaštel« nikoli ni imel obrambnega obzidja, zato ne preseneča, da so ga predvsem v 16. in 17. stoletju večkrat opustošili gusarji in Uskoki.
Dobrinj se pod današnjim imenom v starih listinah prvič omenja že leta 1.100 in sodi med najstarejša naselja na otoku Krku. Srednji vek so zaznamovali slavni Frankopani, potrebno pa je tudi poudariti , da je bil Dobrinj dolgo pomembno središče glagolice.
Na osrednjem vaškem trgu stoji župnijska cerkev sv. Stjepana (svetega Štefana), ki se prav tako prvič omenja leta 1100. Cerkev je bila skozi stoletja večkrat gradbeno preurejena, zato njena arhitektura vsebuje elemente tako gotike kot tudi baroka.
Na vaškem pokopališču stoji cerkev sv. Trojice, postavljena v 16. stoletju, zvonik je bil dozidan leta 1725. V Dobrinju si kot turisti poglejmo tudi t.i. maskeron (kamnito lice, ki ga je ustvaril neznani umetnik), park Jardin in kamnite »figure«, ki so služile kot tradicionalne merske enote.
Če vam je všeč kulturna dediščina, si morate v Dobrinju ogledati: etnografski muzej v Sučićevi kući (občini Dobrinj je hišo zapustil novinar Ivo Sučić); etnografsko zbirko družine Barbalić in sakralni muzej v župniji (na ogled so številna razpela, najbolj znani kos tega muzeja pa je predoltarje »kronanje Device Marije« italijanskega umetnika Paola Veneziana).
Ljubitelji likovne umetnosti pa poiščite še kulturni center Infeld, mnogokrat presenečajo z zanimivimi razstavami modernih avtorjev.
Šilo
Šilo leži na severozahodni strani severnega dela otoka Krka nasproti Crikvenici, v zalivu Stipanja, ki ga zapira rt Punta Šilo. Nekdanje preprosto ribiško naselje se je razvilo v prijetno turistično naselje z lepimi plažami. Razvoj turizma se je pričel po letu 1959, ko je pričel med Crikvenico in Krkom voziti trajekt. Šilo od Crikvenice deli le 2,5 morske milje Vinodolskega kanala.
Šilo ima 400 stalnih prebivalcev, od (manjših) turističnih znamenitosti v kraju Šilo omenjamo omenjamo ruševine stare rimske vile (ob vstopu v kraj) ter cerkev svetega Nikole, ki je bila zgrajena leta 1900.
Vsako leto 16. avgusta se v Šilu slavi praznik svetega Roka (v boleč spomin na kugo, ki je po teh krajih pustošila v sredini 19. stoletja). Šilo svoj dober turistični glas širi tudi s pomočjo svojih ribiških veselic. Čeprav je Šilo po času nastanka eno mlajših naselij občine Dobrinj, Šilo ponosno vihti perjanico dobrinjskega turizma.
Turistična skupnost Dobrinj je zapisala: »Šilo in morje, morje in Šilo. Vedno v tesni povezavi, morje je dajalo, vendar jemalo tudi najvrednejše – življenje. Podmorska lokacija nedaleč od Šila spominja na takšno usodo; z grško motorno ladjo Peltastis je v morske globine l. 1968 potonilo devet življenj.
Danes je Peltastis ena najprivlačnejših potapljaških destinacij v Kvarnerju. Morje je zato okvir turistične ponudbe Šila v klasičnem in v aktivnejšem pomenu. V morju, na morju, ob morju, na pesku, produ ali kamenju, poleti ali pozimi, bo Šilo vsakemu, ki išče oddiha in sprostitve, razkrilo pravi smisel teh dveh besed«.
Zaliv Soline: Klimno, Soline, Čižići
Zaliv Soline kot celoto tvorijo naselja Čižići, Klimno, Meline, ter nekdanji sedež rimskih in nato frankopanskih solin – Soline. Odkar je zadnja leta zdravilnost blata s plaže Meline uradno potrjena na konkretnih primerih (blaži ali popolnoma odpravlja različne oblike protina ter kožne bolezni), postaja zaliv Soline vse privlačnejša počitniška destinacija.
Zaradi plitvosti in zaprtosti zaliva Soline je temperatura morja v zalivu višja kot zunaj, zato se kopalna sezona začne sredi pomladi in traja do pozne jeseni. To je še en velik potencial za razvoj turizma v zalivu Soline, zlasti v predsezoni in po sezoni, ko večina turističnih središč na Hrvaškem težko privabi večje število obiskovalcev.
V turističnem pogledu je Klimno eno od »oporišč« dobrinjskega turizma, ki mu širši pomen daje cerkvica svetega Klementa, ki je bila v zgodovinskih virih prvič omenjena leta 1381. Čeprav miniaturna, je ta cerkvica, skoraj kapela, širše znana po baročni pali (oltarni sliki), ki je zaščiten hrvaški kulturni spomenik.
Nasproti cerkvice boste opazili sidro, ki med drugim spominja na eno najstarejših ladjedelnic na otoku Krku, ustanovljeno prav v Klimnu. Klimno, morje in ladjarstvo so tesno povezani in tvorijo celoto – včasih in danes. Vsa naselja v zalivu imajo številne priveze za čolne. Največ jih je prav v Klimnu.
Poleti je v solinskem zalivu veliko plavalcev in čolnov, zato je tudi zaradi plitvine in številnih čeri pri plovbi potrebna velika previdnost.
Soline so ena najstarejših vasi na Dobrinjskem; omenjena je že decembra 1230. Kraj Soline je dobil ime po tem, da so bile na tem območju v davnini, najverjetneje že tudi v rimskih časih, zagotovo pa tudi v srednjem veku, soline, tukaj se je pridelovala morska sol.
Danes so Soline prepoznavna turistična destinacija, predvsem po zaslugi bližnje plaže Meline z zdravilnim muljem, ki zdravi, pomirja in sprošča. Ima pa hiter razvoj turizma včasih tudi »težave«, na hrvaški wikipediji so zapisali: »Nekontrolirana, spontana in pretirana gradnja je še posebej prisotna v mestecu Soline, katerega avtohtona arhitektura je povsem preobremenjena z neprimernimi novozgrajenimi stavbami«. Hm, bo treba na teren in preveriti zapisano.
Čižići – izgovoriti to ime je za tuje turiste skoraj nemogoča naloga. Vključiti se v življenje tega kraja in njegovih prebivalcev pa je lahka naloga. Številni (lastniki hiš in apartmajev) so namreč Čižiće izbrali za svojo stalno poletno destinacijo, nekateri celo za stalno bivališče.
Izvor imena Čižići je še vedno zavit v tančico legend in skrivnosti, aduti, ki so temu primorskemu kraju zagotovili turistične uspehe, pa so že zdavnaj prenehali biti skrivnost. Čižići se nahajajo v čudovitem zalivu Soline, tik ob zdravilnem blatu plaže Meline, vasica pa je obdana z gozdom in zelenjem.
Tako, uvodni tekst o »dobrinjskem turizmu« je več ali manj spisan. Ugotovili smo, da občina Dobrinj na Krku turistom nudi številne raznolike zalive in plaže, ugodne klimatske pogoje, čudovito naravo, ki vabi številne kolesarje in pohodnike, in – predvsem v zaledju, na kopnu – pogled v bogato preteklost domačinov.
Če upoštevamo tudi, da je gastronomija tega področja mediteranska, torej odlična, ter da se turistični delavci pridno trudijo z organizacijo številnih zanimivih prireditev, potem nam je lahko vse bolj jasno, zakaj smo Slovenci to destinacijo »vzeli skorajda za svojo«.
Vsekakor med turističnimi aduti Dobrinja še enkrat poudarjamo njegovo zanimivo, odlično lokacijo. Kakor smo že omenili, so vsi biseri otoka Krka na dosegu roke, tudi izlet na celino je preko krškega mostu »mala malica«.
Prijazno vas moramo opozoriti, da le nekaj kilometrov od Čižićev leži mini naselje Rudine, v katerem je skoraj nedotaknjena arhitektura, kakršna je obstajala pred stoletjem in več. Rudine privlačijo tudi s skritim zakladom, ki se po izročilu nahaja v jami Biserujki. Jama Biserujka, po hrvaško špilja Biserujka, je za javnost odprta šele od leta 1997, kljub temu, da je dolga le dobrih 110 metrov, pa velja za eno od najbolj obiskanih kraških jam na Hrvaškem.
Ps. Za pomoč pri pripravi teksta ter za fotografije se www.pag.si zahvaljuje Turistični skupnosti Dobrinje in fotografu Luki Tabaku.
