Romarska pot h Gospi Sinjski se sicer razteza predvsem na liniji Solin (pri Splitu) –Sinj –Tomislavgrad in Prozor-Rama (oba v Bosni) in je v celoti dolga kar 148 kilometrov.
"To je eden prvih tovrstnih projektov na Hrvaškem, v katerem poteka simbioza verskih, kulturnih in turističnih segmentov.
Naš cilj je, da romarska pot Staza Gospi Sinjskoj živi skozi vse leto«, je julija 2021 ob predstavitvi prenovljene romarske poti in odprtju čudovite spletne strani www.stazagospisinjskoj.hr povedal podžupan Splitsko-dalmatinske županije Luka Brčić.
Stipe Božić, uveljavljen alpinist in fotograf, ki ga zelo dobro poznajo tudi slovenski gorniki, je bil eden izmed največjih pobudnikov, da se romarske poti v Sinj iz zelo prometnih cest umaknejo na manj prometne poti oziroma, da se »naredijo nove pohodniške pešpoti« (za to je imel še poseben intimen razlog, saj je na enem izmed teh romanj v prometni nesreči umrl njegov sin).
»V prvi fazi bomo obnovili in dodali informativne table, prenovili pa bomo tudi počivališča. Želimo si, da bi čim več ljudi reklo, da je ta pot mnogo boljša in predvsem varnejša kot romanje po cestah, prometnicah in da je po njej mogoče hoditi kadar koli v letu,« je v imenu splitske veje Hrvaške gorske reševalne službe dejal Stipe Božić .
V isti sapi je Stipe Božič dodal: »Naša vizija je, da romarsko pot Staza Gospi Sinjskoj z veseljem obiščejo romarji iz Hrvaške in tujine, pa tudi vsi ljubitelji narave, hoje, pohodništva ter kulturne in zgodovinske dediščine«.
»Romanje v Sinj je sedaj mogoče opraviti predvsem na tradicionalnih pohodniških poteh, konjskih poteh in na zapuščeni železniški trasi (t.i. »Rere«) in to ne samo med verskimi prazniki (poudarek na sinjskem avgustovskem verskem festivalu ob krščanskem prazniku Marijino vnebovzetje).
Pohodništvo po markirani poti je edinstveno doživetje, ki človeka približa naravi. Verjamemo, da bo romarska pot Staza Gospi Sinjskoj z leti še nadgrajena in dopolnjena z novimi vsebinami,« meni Monika Vrgoć, šefica turistične skupnosti Sinj.
Kaj je osnovni razlog romanja v Sinj? Odgovor najdemo v sliki Čudotvorne Gospe Sinjske (slika Device Marije). Sliko naj bi naslikal neznani beneški slikar že v drugi polovici petnajstega stoletja. Slika je visoka 58 centimetrov in široka 44 centimetrov, na sliki ne vidimo celotne postave Marije Božje ampak le njeno poprsje na temnem ozadju.
Slika se je najprej nahajala v Cetingradu (Sinju), vendar so jo frančiškani leta 1536, ko je Sinj padel v turške roke, vzeli s seboj v bosansko Ramo, v samostan svetega Petra, kjer je ostala vse do leta 1687. Takrat so frančiškanski redovniki s številnimi prebivalci iz Rame pred Turki zbežali nazaj v Dalmacijo.
Ko leta 1715 baje nekaj desettisoč Turkov napade Sinj, ki ga v sinjski trdnjavi brani le 700 hrabrih krščanskih vojakov, se zdi, da dalmatinskemu mestecu ni rešitve. Toda, tako pišejo različni viri, na bojnem polju ostane na tisoče mrtvih Turkov. 15. avgusta 1715 se preostali vojaki Osmanskega cesarstva izredno razočarani in osramočeni umaknejo nazaj v Bosno, v Livno.
Ljudje verjamejo, da jih je pred turško pogubo rešil le čudež, da jim je pomagala Devica Marija h kateri so neutrudno molili pred njeno – tedaj že opevano – sliko. Sliko Device Marije, v večno zahvalo, preživeli dajo okrasit še s srebrom in zlatom, izpolnjeni so prav vsi pogoji, da se začno romarji množično zgrinjati k sliki Marije Božje v Sinj.
Še več; v čast svoje nebeške zavetnice, Sinjske Matere Božje, ki naj bi pregnala Osmanlije, kot večno zaobljubo zvestobe in spoštovanja, v čast in spomin junaški bitki, prebivalci Sinja vsako leto, na prvo avgustovsko nedeljo, priredijo slikovito viteško igro »Sinjska alka«, s katero še dandanes slavijo neverjetno pa vendar izredno veličastno zmago.
Romanje h Gospe Sinjski skozi stoletja postane »zelo pomembno za mnogoštevilne vernike«. Tudi sicer so Marijanska svetišča imela v srcih (hrvaških) vernikov vedno posebno mesto.
Spoštovali in častili so Blaženo Devico Marijo ter jo prosili za pomoč v težkih časih in težavah. Hrvati so zaupali njeni nebeški priprošnji in jo iz hvaležnosti imenovali »kraljica Hrvatov«, skozi zgodovino je bila »fidelissima advocata Croatiae« (najzvestejša odvetnica Hrvatov).
Sinjska romarska pot dobi nov zagon tudi zaradi Medžugorja (izvirno hrvaško: Međugorje), izredno obiskanega romarskega kraja v Občini Čitluk v Bosni in Hercegovini, ki je poznan po domnevnih Marijinih prikazovanjih (začela so se junija 1981, v nekaj letih, desetletjih postane Međžugorje pravi »hit verskega svetovnega turizma«).
Vsako leto, predvsem ob prazniku Marijinega vnebovzetja, v nočeh med 8. in 15. avgustom, na tisoče romarjev, zlasti mladih, odide na romanje v mesto Sinj.
Romarji prihajajo iz več smeri, večinoma z juga iz Solina oz. Splita, s severa pa tudi iz Bosne in Hercegovine. Romarji hodijo skozi slikovita dalmatinska območja, bogata z zgodovinsko dediščino. Romanje teče mimo ostankov starih poti in mostov, ob utrdbah, stećkih, sakralnih zgradbah in muzejih.
Ob koncu še enkrat opozarjamo na dejstvo, da romarska pot h Gospe Sinjski ni namenjena le vernikom, verski in romarski turizem je trend, ki ga lahko enostavno in celoletno povežemo z rekreativnim. "Motiv za uporabo te poti ni nujno religiozen, hoja je pomembna tako za fizični kot za duhovni razvoj," pa meni pater Božo Vuleta, predsednik frančiškanskega inštituta za kulturo miru.
Na občini Sinj poudarjajo, da so »poti Sinjske Matere odličen primer funkcionalnega sobivanja turizma in religije, ne da bi pri tem motili naravno ravnovesje. Mesto Sinj si zadnjih deset let prizadeva za promocijo svoje kulturne dediščine in ustvarjanje turistične infrastrukture.
Romarska pot Staza Gospi Sinjskoj je zagotovo nova atrakcija za vse domačine, pa tudi tiste, ki bodo prišli na obisk Sinja od daleč«.
V projektu obnove in nadgradnje romarske poti h Gospe Sinjski so sodelovali Splitsko-dalmatinska županija skupaj s Svetiščem čudežne Matere Božje v Sinju, Hrvaška gorsko reševalna služba iz Splita, občinami in turističnimi skupnostmi Sinj, Solin, Dicmo, Dugopolje in Klis.
Dodaten namen projekta Romarska pot Staza Gospi Sinjskoj je izboljšati skupno turistično ponudbo, ki temelji na skupni kulturni identiteti čezmejnega območja Hrvaške in Bosne in Hercegovine, s ciljem povečanja konkurenčnosti lokalnega turističnega gospodarstva.
Območja Splitsko-dalmatinske županije, zahodnega dela Hercegovine in srednje Bosne imajo namreč številne stične točke, velikokrat skupno bogato zgodovinsko in kulturno dediščino, ki temelji na skupnih osnovnih (krščanskih) vrednotah in tradicijah.
Kaj zapisati ob koncu? Navajamo besede Turistične skupnosti Sinj: »Z razvojem spremljajoče infrastrukture in ozaveščanjem o neizmerni vrednosti kulturne in verske dediščine romarska pot h Gospe Sinjski počasi presega lokalne meje in dobiva mednarodno razsežnost.
Pot je aktivna skozi vse leto, ne le med praznikom Marijinega vnebovzetja. Posebno doživetje je, če se peš odpravite po starodavnih uhojenih poteh na duhovno pot, stran od mestnega hrupa ter poiščete mir in zatočišče v varnem zavetju Čudežne Gospe Sinjske«.
Ps. Za fotografije se www.pag.si, slovenski portal o hrvaškem turizmu, zahvaljuje Turistični skupnosti Sinj, ki poziva tudi k ogledu spletne strani www.stazagospisinjskoj.hr.
