Srem, Srijem
(po hrvaško), zlati vzhod Hrvaške … Za začetek naj razložimo, ker je www.pag.si slovenski portal o hrvaškem turizmu, da bo v tem članku govora predvsem o hrvaškem delu Srema (hrvaško Srijem). Srem je namreč geografsko področje, ki se nahaja tako v Srbiji (jugozahodna Vojvodina) kot na skrajnem severovzhodnem delu Hrvaške.
Celoten Srem leži med reko Donavo na severu in vzhodu ter reko Savo na jugu. Zahodna meja, ki ločuje Srem od Slavonije, ni natančno določena in jo po nekaterih virih predstavljata reki Bosut in Vuka, po drugih pa zahodna upravna meja Vukovarsko-sremske županije. Srem se razteza na približno 6814 kvadratnih kilometrih, od tega 2454 km² na Hrvaškem (Vukovarsko-srijemska županija) in 4360 km² v Srbiji (pretežno sremsko okrožje).
Pomembnejši sremski kraji v obeh državah so: Vinkovci, Vukovar, Županja, Ilok (Hrvaška) in Zemun, Srijemska Mitrovica, Srijemski Karlovci, Ruma, Stara Pazova in Šid (Srbija). Čisto mimogrede bomo tukaj navedli osupljiv zgodovinski podatek. V Sirmiju, sedanja Sremska Mitrovica, oziroma njegovi okolici se je rodilo kar šest rimskih cesarjev – Trajan Decij, Lucij Domicij Avrelijan, Prob, Mark Avrelij Maksimijan, Konstantin II. in Gratijan.
Statistični podatki iz leta 2011 trdijo, da v Sremu živi okrog 490.000 prebivalcev, od tega okrog 180 tisoč v hrvaškem delu in nekaj čez 310 tisoč v srbskem delu. Srem je pretežno kmetijsko območje (žito in živina), pod obronki Fruške Gore je zelo razširjeno vinogradništvo. Industrije, delovnih mest nikakor ni v izobilju, to pa se pozna tudi po demografskih kazalcih, število prebivalcev na celotnem vzhodu Hrvaške se namreč drastično zmanjšuje.
Južni del Srema prečkata dvotirna železnica in moderna avtocesta Zagreb – Beograd, kar pa je dokaj dobra osnova za turizem, ki se zmeraj bolj prebuja tudi v tem severovzhodnem koncu kontinentalne Hrvaške. Potem, ko smo vam podali nekatere splošne podatke o Sremu, pa bomo »fokusno pisanje« o turizmu v hrvaškem Sremu najprej začeli z razlago samega naslova. Čemu se je znašlo »zlato« v sami špici našega uvodnega članka o Sremu?
Zlata barva sonca, pšeničnega klasja, sončnic, grozdja ujetega v kozarec, jesenskega listja, nošenj in dukatov (dukat je v osnovi beneški cekin, kasneje so se tako imenovali tudi drugi zlati in večji srebrni kovanci) ter navdih z deli znanega slikarja, ilustratorja in grafika Alberta Kinerta (Vinkovci, 6. travnja 1919. - Zagreb 1987.) sta temelj nove vizualne identitete. Vukovarsko-srijemska županija postaja prepoznavna turistična blagovna znamka in sicer z imenom, sloganom »Srijem in Slavonija protkani zlatom«, razloži Rujana Bušić Srpak, direktorica skupne, povezane turistične skupnosti, glej: www.visitvukovar-srijem.com.
Tako, sedaj pa si poglejmo največje adute (hrvaškega) sremskega turizma:
1. Dvorec Odeschalchi v Iloku
Staro mestno jedro Iloka, katerega osrednja zgradba je dvorec Odescalchi, je kulturni spomenik najvišje kategorije, je zgodovinski kompleks državnega pomena. V dvorcu Odeschalchi ima svoje razstavne prostore večkrat nagrajeni muzej mesta Ilok, izpod impozantne zgradbe pa so stare vinske kleti.
In kako ter kdaj je nastal dvorec? Zavrtimo kolo zgodovine. Ilok, najbolj vzhodno naselje na Hrvaškem, ki se nahaja na obronkih Fruške gore, na hribu približno petdeset metrov nad desnim bregom Donave, je bilo stoletja politično, trgovsko in kulturno središče zahodnega Srema. Najbolj znana lastnika Iloka sta bila Nikola Iločki in njegov sin Lovro v drugi polovici 15. in v začetku 16. stoletja in to je tudi obdobje največjega vzpona Iloka v srednjem veku.
V tem času se zaradi nevarnosti iz vzhoda pospešeno gradi velika trdnjava, z utrjenim zidom in številnimi obrambnimi stolpi.
O velikosti projekta pove tudi dejstva, da je bilo samo znotraj utrjenih zidov zgrajenih kar pet cerkva, dva samostana in plemiški dvorec. Trdnjava kljub velikim naporom ne zdrži silovitega turškega pritiska, »Osmanlije« Ilok osvojijo leta 1525, trdnjavo celo delno razrušijo. Šele po dobrem stoletju in pol so Turki, ki za »iloške ostanke trdnjavo niso pretirano skrbeli«, pregnani iz teh krajev.
Mogočna sremska posestva s sedežem v Iloku habsburški cesar Leopold konec sedemnajstega stoletja, za zasluge v boju proti Turkom, podari italijanski vplivni in bogati družini Odescalchi. Dvorec se predvsem v 18. in 19. stoletju dokaj redno prenavlja, Italijanom pa služi predvsem kot »dopustniška rezidenca«. Tako je vse do leta 1944, ko družina Odescalchi zaradi »druge svetovne vihre« izgubi oblast nad dvorcem in svojimi sremskimi posestvi.
2. Muzej vučedolske kulture v bližini Vukovarja
Izredno atraktiven Muzej vučedolske kulture (in ob njem lepo obnovljeno Villo Strein), ki bo zahteval poseben članek na našem portalu, so odprli leta 2015. Muzej blizu Vukovarja, velik objekt je zlit z naravo, skrit je namreč v pobočje hriba, muzejska zgradba povezuje dolino ob obali reke Donave z Vučedolom, ki se nahaja na vrhu vzpetine. Muzej, večkrat nagrajen na arhitekturnih »tekmovanjih«, sestavlja 19 nivojsko povezanih zgradb, ki na 1.200 kvadratnih zelo lepo predstavijo t.i. vučedolsko kulturo.
Tematsko je muzejska stalna postavitev razdeljena nekako takole: geološki položaj Vučedola, naziv kulture, najstarejši Indo-Evropejci, živali, poljedelstvo, lov in ribolov, naselja in hiše, obleka in obutev, obrt, metalurgija, keramika, koledar (Vučedolski Orion velja za najstarejši evropski koledar), grobovi, Vučedolac, religija, vučedolska kultura in istočasni svet, nastanek muzeja. In kaj sploh je »Vučedolska kultura«, katere najbolj prepoznaven predmet je verjetno keramična »vučedolska golobica«?
Vučedol so ljudje prvič naselili približno okoli 6000 let pr.n.št. Vučedolska kultura se je razcvetela med letoma 3000 in 2200 pr.n.št. (obdobje bakrene dobe), zajemala pa je področja desetih današnjih evropskih držav: Češke, Slovaške, Avstrije, Madžarske, Romunije, Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne Gore ter Albanije. Vučedolska kultura je bila sodobna s sumersko civilizacijo v Mezopotamiji, z zgodnjim dinastičnim obdobjem v Egiptu in prvimi naselbinami Troje«.
3. Gastronomski užitki
O odlični sremski jedači in pijači bomo povzeli nekaj promocijskih stavkov Hrvaške turistične skupnosti: Priti na vzhod Hrvaške ne da bi poskusili suhomesnate dobrote – kulen, kulenovo seko ali klobasice je pravi greh. Uživali boste v siru in smetani, smuču in krapu, sarmi, najboljšem piščancu, govedini ali svinjini, privabile vas bodo tudi jedi iz kotla, začinjene z domačo mleto papriko, kot so ribji paprikaš ali čobanac.
Sladokusci se ne boste mogli upreti sremskim palačinkam, orehovim štrukljem, različnim zavitkom. Iz tega dela Hrvaške enostavno ne morete oditi lačni. Tu se vsaka jed pripravlja na najboljši način in se postreže z ljubeznijo.
Kaj pa lahko rečemo o vinu, ki je prav tako čislano na tem vzhodnem koncu Hrvaške? Vsekakor velja, da vinogorje Vukovarsko – srijemske županije ponuja zelo raznoliko enološko doživetje. Vinarstvo ima v regiji zelo dolgo tradicijo (rimski časi) in je skozi zgodovino dalo številna kakovostna vina, ki so cenjena tako doma kot tudi v tujini. Strokovnjaki hvalijo predvsem traminec, graševino, beli pinot, chardonnay, renski rizling.
Zaradi lege na nizkih gričih, veliko sončnih dnih in kakovostnih tal je ta vinska trta izredno kvalitetna, kar omogoča pridelavo vrhunskih vin.
Središče tega vinogradniškega raja je Ilok, turisti se na vinski cesti Iloka lahko ustavimo v dvajsetih vinskih kletih, ki nudijo pokušino. Za vpogled v »pomembnost vina v Iloku, Sremu« predlagamo, da kliknete ne spletno stran www.ilocki-podrumi.hr, ki vam hitro razkrije »mesta, kje je vino stil življenja«.
4. Razno, turistom zanimivo in (zelo) privlačno
- Dvorec Eltz v Vukovarju. Vukovarski grad grofov Eltz je eden največjih in najlepših primerov fevdalne arhitekture na Hrvaškem. Dvorec Eltz je ena izmed najpomembnejših zgradb baročno-klasicistične arhitekture celinske Hrvaške. Gradnja dvorca se je začela leta, s premori pa je bila končana šele v začetku dvajsetega stoletja. V dvorcu Eltz, ki je bil temeljito obnovljen med letoma 2008 in 2011 (Srbi so ga obmetavali z letalskimi bombami leta 1991), je danes na ogled impresivna razstava Mestnega muzeja Vukovar. Muzej je dobitnik evropske nagrade Silletto za najboljši muzej v Evropi v letu 2016.
- Tako imenovani »Vukovarski nokturno« združuje, povezuje vse točke v mestu Vukovarju, ki so prežeti s krvavim spominom na zadnjo, »domovinsko« vojno. To zgodbo o tragediji enega naroda, o žrtvah, o herojih, o kljubovanju in ponosu lahko podoživite na naslednjih lokacijah: »Vukovarska bolnica«, Ovčara, velik križ ob izlivu Vuke v Donavo, spominsko pokopališče žrtev »domovinske vojne« (pogled na 938 belih križev pretrese) in »Center domovinskog rata« v vukovarski vojašnici (upodobitev bitke za Vukovar). Priča boste zgodbam o ljubezni in pogumu, o moči in bolečini, o človekovem dostojanstvu in o zmagi življenja.
- Narava: naravni spomenik (redki primeri drevja v Drenovcih), park gozd Kanovci, spomenika parkovne arhitekture (park v Nuštru in park v Iloku, kjer raste redko drevo »ginko giloba«), rezervati gozdne vegetacije Lože, Radiševo in Vukovarska ada, muzej gozda v Bošnjacima, rastlinska in živalska oaza Virovi (v Spačvanskem gozdu), fascinantna sremska ravnica (polja, ki so v vsakem letnem času popolnoma drugačna).
- Aktiven oddih: kolesarstvo (glej: https://www.visitvukovar-srijem.com/files/file/pdf/karta-HR-web.pdf ), jahanje, plavanje, opazovanje ptic (center za opazovanje ptic v Nemcih), kopanje v rekah, plovba z ladjami (Donava, Bosut), lov in ribolov, adrenalinski park v Cerni, številna sprehajališča, …
- Sakralno bogastvo Srema: svetišče »Majke dobre nade« v Šumanovcih, Ilača (kapelica sredi gozda je sremski Lourdes), Šarengrad (cerkev in samostan svetega Petra in Pavla), Ilok (cerkev in samostan Ivana Kapisatrana), Vukovar (cerkev in frančiškanski samostan sv. Filipa in Jakova) …
- Prireditve: znamenita Vinkovaška jesen (Septembra lahko obiščete skorajda desetdnevno folklorno prireditev, ki vas bo očarala z glasbo in plesom. Ne manjka stojnic z darili in dobro hrano, zabava se najde na vsakem koraku.), Žetev v preteklosti (etno prireditev na poudarku gastronomskih užitkov), Vukovarski filmski festival (posvečen je »filmarjem, ki ustvarjajo ob Donavi«), Dunav Art Festival (klasična glasba).
- Hologrami (kot zanimiv turistični vodnik). V glavnih vlogah nastopajo slavne osebe: kralj Nikola Iločki, general in ban Josip Šokčević ter z Nobelovo nagrado ovenčan kemik Lavoslav Ružička. Zanimive projekcije bodo oživile duh preteklosti s sodobnimi tehnologijami, glej https://www.visitvukovar-srijem.com/hr/multimedija/hologrami/.
Smo končali, je to vse kar ponuja »turistični Srem«? Nikakor, mi smo v tem uvodnem članku ponudili le najbolj v nebo vpijoče turistične bisere Srema. Dodali smo še nekaj ščepcev »turističnih predlogov« po našem lastnem izboru.
Vsekakor pa obljubljamo, da bomo o Sremu skorajda zagotovo še pisali, poročali. Ob samem zaključku tega prispevka se za vso pomoč in fotografije zahvaljujemo združeni sremski turistični organizaciji, najdete jo na lepi in zelo uporabni spletni strani z naslovom www.visitvukovar-srijem.com. Na dnu te strani imate spletne povezave tudi do posameznih turističnih organizacij: Vukovar, Vinkovci, Ilok, Županja, Nijemci in Babina Greda.
