Iz Reke, obmorskega mesta bogate kulture v Kvarnerskem zalivu, ni potrebno prav daleč, le 15 km, da stopimo v povsem drugačen svet, svet lepote in miru. Tu se je panonski in peripanonski svet najbolj približal Jadranu, razvodnica jadranskega in črnomorskega izliva pa je tukaj najbližje jadranski obali. Povedano drugače, kapljica dežja, ki pade na Risnjaku, bo po vznemirljivem potovanju skozi skalovje končala v Kolpi, Savi, Donavi in, na koncu, v na tisoče kilometrov oddaljenem Črnem morju, čeprav je Risnjak od bližjega Jadranskega morja oddaljen le 15 kilometrov..
NP Risnjak je eden izmed osmih hrvaških narodnih parkov, o nekaterih smo tudi že pisali na našem portalu (Brioni, Kornati, Krka, Mljet, Paklenica, Plitvička jezera in Severni Velebit). Gost in obširni gozd je Risnjak postavil v to imenitno družbo, saj je tukaj kar 14 gozdnih in 30 rastlinskih skupnosti, in to na relativno majhnem področju. Tukaj je narava sama svoj gospodar, življenje je samozadostno. Prav zato predstavlja Risnjak za raziskovalce izjemno dragocenost, saj lahko tukaj preučujejo življenje brez človeških vplivov.
Osrednji del Gorskega Kotarja, znanega rekreacijskega področja, obsega 63 kvadratnih kilometrov čudovite planinske kraške pokrajine, porasle s subalpskim rastjem.
Značilnosti parka
Narodni park Risnjak so ustanovili leta 1953 na predlog raziskovalca tega področja, prof. dr. Iva Horvata. Glavni del parka predstavlja masiv gore Risnjak, z vrhom na 1.528 m. Z dobrih 3.000 ha površine so park leta 1997 razširili na 6.400 ha, tako, da je danes na območju parka tudi izvir reke Kolpe.
NP Risnjak predstavlja spoj celinske in mediteranske klime: z juga prodirajo morski vplivi iz Kvarnerja in s severa celinski. Poletje je z 20 stopinjami relativno blago, zime pa so hladne, z oblico snega, megle in oblačnosti. Zapade lahko tudi do tri ali štiri metre snega, ki se obdrži do pozne pomladi, predvsem v vrtačah.
To je kraški svet apnencev in dolomitov, kjer primanjkuje vode, sploh v višjih predelih, čeprav ima to področje zelo veliko padavin, tako dežja kot snega, saj se padavine izgubijo v pronicavem kraškem svetu. Park je izrazit primer razčlenjenega sestava Dinarskega gorstva v reliefnem, geološkem, hidrološkem in klimatskem pogledu, rastlinstvu in živalstvu. S Snežnikom tvori zahodni krak Dinarskega gorstva.
Zaščita parka
Območje je razdeljeno v dve coni - v cono stroge in v cono usmerjene zaščite. V ožji coni, ki predstavlja 70% površine, je veliko naravnih znamenitosti, ki so zaradi svoje redkosti vključene v najvišjo stopnjo zaščite.
Skalnati vrhovi
NP Risnjak je večinoma poraščen z bujnim gozdom, iznad katerega se dvigata dva kamnita vrhova, Veliki Risnjak (1.528 m) in Snježnik (1.506 m), oddaljena le slabe 3 km. Risnjakov masiv ima dva vrhova, ki sta si zelo podobna, prav tako kot njuni imeni – Severni Mali Risnjak (1.434 m) in Južni Mali Risnjak (1.248 m). Vrhovi ponujajo čudovite razglede na Gorski Kotar, Kvarnerski zaliv in slovenske Alpe.
Gozdnata prostranstva
Večina parka je poraščena z mešanim gozdom bukve in jelke, predvsem na višini 600-1.200 metrov. Nad to mejo je jelk vse manj, bukve pa so manjših dimenzij (predplaninske bukve). Zelo lepi gozdni skupnosti sta tudi jelkin gozd na kamnitih blokih in pa jelka s praprotjo, ki raste na kislih tleh v dolini Leske. Tukaj najdemo tudi najvišja drevesa Risnjaka, mnoge jelke so višje od veličastnih 45 metrov.
V višjih delih Risnjaka človek ne živi. Nekateri gozdovi niso bili še nikoli posekani, saj je nepristopnost onemogočala sečnjo in izkoriščanje lesnega bogastva. Tako so ostali starodavni pragozdovi v pasu predplaninskih bukev okrog najvišjih vrhov ter na področju Belih sten, kjer velja najvišja stopnja zaščite in je ta predel namenjen le znanstvenim raziskavam.
Dolina Kolpe in njen izvir
V dolini Kolpe najdemo sledi človeka, saj je bila tu možnost kmetijske obdelave zemljišč, s tem pa za hrano. Tu je tudi edini naseljeni del narodnega parka. Dobrih dvajset prebivalcev živi v majhnih naseljih (Dolari, Podgrič, Razloški Okrug, Donji Okrug, Gornji Okrug, Gornja Krašićevica in Razloge), ki so posebna tudi zaradi gradbene in etnografske dediščine.
Za mnoge je prav Kolpa najlepša hrvaška reka. Že od leta 1963 je njen izvir z okolico uvrščen v zaščiteno področje. Je eno od najbolj privlačnih kraških delov in še nerešena uganka krasa saj je tu en najglobljih, najmočnejših in največjih hrvaških izvirov. Do samega dna še niso prišli, najgloblji potop je bil do globine 154 metrov.
Pod Risnjakom, nedaleč od vasi Razloge, je v naravni zaseki pod 100 m visoko navpično steno, na nadmorski višini 321 m, ovalno jezerce turkizne barve, ki vas s svojo lepoto očara. Iz njega teče močna in čista reka Kolpa, ki ima takoj vse značilnosti velike reke. Ponikajoče vode kraškega področja se zbirajo v podzemlju in pridejo na dan kot Kolpa. Površina vrelca je sicer mirna, voda priteka iz navpičnega brezna, globokega kar 154 m. Tu je tudi vzrok za njenih hladnih 7 stopinj Celzija. V nadaljnjem toku, od izliva Čabranke in vse do Kamanja pri Ozlju, je Kolpa mejna reka med Hrvaško in Slovenijo.
V neposredni bližini, v naselju Kupari, je Rojstna hiša reke Kolpe - center za sprejem, izobraževanje in informiranje obiskovalcev
Bujno in raznoliko rastlinstvo
NP Risnjak nas bo zagotovo očaral, saj raste tu kar 1148 različnih vrst in podvrst rastlinstva, ki rastejo v različnih mikroklimatskih in geoloških pogojih. Verjetno je število še večje, saj področje še ni popolnoma raziskano. Vse rastline v parku so zaščitene, kar pomeni, da se ne smejo nabirati, izkopavati, uničevati ali poškodovati. Največje bogastvo so gozdovi, ki so obdržali svojo naravno lepoto, saj jih v preteklosti niso prekomerno izkoriščali. Ampak cvetje! Spomladi in poleti so travniki okoli Schlosserjevega doma pod vrhom Risnjaka prekriti z vsemi možnimi barvami cvetov.
Obiskovalca seveda najbolj pritegne planinsko cvetje, nekatere rastline imajo tu svoja redka ali celo edina nahajališča in so še posebej strogo zaščitena. Med množico planinskega cvetja naj omenimo zvezdasto lilijo, encijan, planiko, rman, arniko, Clusijeve zvončnice in svišče, kosmatince, alpske zvezdice, planinski stolistnik, dlakasti rododendron…
Zveri in ostale živali
Risnjak je znan po raznolikosti svojega živalskega sveta. Tu je dom treh velikih evropskih zveri - medveda, volka in risa. Te potrebujejo velika in mirna prostranstva, kjer ne vznemirjajo ljudi, pa tudi številne živali, ki jim predstavljajo vir hrane. Zaradi relativne odročnosti in težje dostopnosti je prav v NP Risnjaku z okolico eno od zadnjih zatočišč velikih evropskih zveri.
Prav ris (Lynx lynx), ki je najredkejša in najbolj skrita evropska zver, je dala ime Risnjaku. Nekoč so to prelepo žival lahko lovili, v začetku prejšnjega stoletja so ustrelili poslednjega risa. Današnji risi so se priselili iz Slovenije, sedaj pa na področju Hrvaške živi 40 - 60 primerkov te čudovite živali. Eden od pomembnejših vzrokov zmanjšanja števila populacije bi lahko bila tudi izguba genetske raznolikosti, ki je nastopila zaradi parjenja v sorodstvu. Ris je pomemben člen prehranske verige v ekosistemu Risnjaka.
Medtem, ko je avtohtoni ris izumrl, pa je rjavi medved (Ursus arctos) tukaj v številu, ki ustreza naravnemu ravnovesju. Na Hrvaškem jih je okrog 1.000. Je največja kopenska žival ter hkrati tudi največja kopenska zver v hrvaških gozdovih. Okrog 95 odstotkov potreb po hrani medved zadovolji z rastlinsko hrano.
Na področju parka živi tudi volk (Canis lupus), sicer v dosti manjšem številu kot medvedi. Večina od 160-210 volkov Hrvaške živi v kraškem delu Gorskega Kotarja, Liki in Dalmaciji. Volk je na rdeči listi ogroženih vrst in lov nanj je prepovedan.
V parku najdemo pa tudi divjo mačko (Felix silvestris), na vrhovih gora pa gamsa (Rupicapra rupicapra). V parku biva še ogromno drugih živali - ptice, plazilci in žuželke. Omenimo še 114 različnih vrst ptic, od katerih jih v parku gnezdi 78 vrst. Raznolika in pomembna je tudi fauna vodnih habitatov in podzemlja.
Zgornji del reke Kolpe imenujejo tudi čudežna dolina metuljev, saj so jih našteli skoraj 500 različnih vrst. Večina je dnevnih metuljev, na tem majhnem prostoru je kar 108 vrst, oziroma 60 odstotkov vseh hrvaških metuljev.
Dostop v park
Risnjak je za obiskovalce zelo dostopen. Do vseh znamenitosti pridemo precej enostavno in brez posebnih priprav ali opreme. Izletniki, planinci, ljubitelji narave bodo tu našli svoj raj.
Vhod v narodni park in planinarjenje je mogoč iz več smeri: iz smeri zgradbe Uprave NP v Bijeli Vodici (Crni Lug), z juga iz smeri Gornjega Jelenja preko Vilja, z zahoda iz smeri Platka, s severa iz smeri Gerova.
Vstopnina je za odrasle 6 €, za mlajše od 7 let je brezplačna. Prenočišča, najem koles, dovolilnice za športni ribolov se plačajo dodatno na licu mesta. Seveda se ves ulov vrne nazaj v reko.
Kraški svet
NP Risnjak sodi v dinarski planinski sestav, ki je naravna povezava med Alpami in Dinarskimi planinami. Je pomemben ekološki koridor za rastline ter zveri. Tukaj prevladujejo apnenci in dolomiti, ki tvorijo vodoprepustne stene, ki so v Risnjaškem in Snježniškem masivu ustvarile velike podzemne vodne rezervoarje. Na drugi strani pa najdemo glinene skrilavce, peščenjake in konglomerate, ki tvorijo vodonepropustne kamnine.
Relief NP Risnjaka je kot pogozden kras prepoznaven po številnih kraških pojavih - razčlenjenih stenah, škrapljah, kraških livadah, ponornih jamah, globokih votlinah, uvalah, vrtačah in kraških poljih, ki so nastali zaradi klimatskih in hidroloških vplivov. Največja in najbolj znana vrtača na področju NP Risnjaka je Viljska vrtača, njena globina je kar 200 m.
V vrtačah vršnega dela Risnjaka je zanimiv pojav temperaturne in vegetacijske inverzije. Topel zrak se v vrtači dviguje, hladnejši pa se zaradi slabšega pretoka zadržuje pri dnu. Da je na dnu hladneje, se pozna tudi pri rastju. Vrste, ki sicer rastejo na večjih višinah, se pojavljajo na dnu vrtač.
Goranska hiša
O pogojih življenja, ki jih je predvsem narekovalo podnjebje, najbolje govori tipična goranska hiša, zgrajena iz kamna in lesa, v novejšem času tudi iz opeke. Streha je zelo strma, saj tako sneg hitreje zdrsi z nje. Pročelja so bila pogosto okrašena.
Kamen, in še posebej les, spremljata prebivalce skozi vse življenje. Kar imaš na voljo, to porabiš. Strehe so prekrivali z lesom, deskami ali skodlami, vsi spoji so bili narejeni z lesenimi klini. Tudi s sprednje strani so pročelja obložili z deskami, skodlami ali opažem. Kamnite hiše so na južni strani obložene z deskami, da so se tako zaščitili pred preveliko vlago. Značilna so tudi majhna okenca in okrašeni leseni portali.
Razporeditev prostorov v hiši je predvsem funkcionalna razdelitev uporabe: za ljudi, živino in shramba. Osrednji vhodni del goranske hiše je veža, prostor z ognjiščem z odprtim stropom in del prostora z zaprtim stropom (hiša). Veža je povezana s podstrešjem - izbo, kjer so hranili seno, sušili meso, sadje, zrnje v skrinjah. Seno na podstrešju je imelo funkcijo izolacije in zaščite pred snegom. Pomemben del hiše je bila tudi klet, ali pa kar pod deskastim podom vkopana luknja za krompir in drugo hrano.
Šele kasneje so začeli graditi večprostorske hiše, živini so namenili posebno stavbo. V razvitejšem tipu vaške gorske hiše se na obeh straneh vhodne sobe pojavita leseno vhodno stopnišče in veranda.
Karavanske poti
Poti na področju Gorskega Kotarja so bile že od nekdaj pomembne za življenje lokalnega prebivalstva. Po prvih podatkih o poteh na tem področju iz časa Rimljanov zvemo, da je v teh krajih živelo ilirsko pleme Japodi. Cesta, ki gre iz Platka skozi NP Risnjak proti Lazcu in je najkrajša pot od Gerova do Reke, danes sicer razširjena, ima še vedno ime Rimska cesta. Po njej so vse do II.sv.v ženske iz teh krajev pešačile na tržnico Sušak.
V bližini Rimske ceste je tudi Frankopanska cesta. V tem delu so znamenita Srebrna vrata, usek v steno. Pravijo, da je za njeno prebijanje bilo potrebno toliko srebra, kolikor je bilo izklesanega kamna. Predvidevajo, da je tu v rimskih časih potekala cesta, kot večina drugih pa je zaradi nerednega vzdrževanja marsikje postala komaj prehodna pot. Poleg Srebrnih vrat so v parku tudi Medvedja vrata čez planino Risnjak, ki so služila istemu namenu.
Ena prometnica na področju sedanjega NP Risnjak je potekala od Trsatice preko Grobnika v Gerovo, v Osilnico, kjer se je priključila drugi poti iz Lož in Blok v Sloveniji. To so bile običajne gozdne poti, ostanki so na nekaterih mestih vidni še danes, na nekaterih delih pa so naredili tudi rekonstrukcije za kamionski promet. Poti so uporabljali trgovci in pešci, ki so s trgovskimi karavanami prenašali blago zase, v času Zrinjskih pa tudi v trgovske namene, vse do Reke. Po teh poteh so prevažali tudi lesno oglje in pepeliko za steklo, kar je bilo pomembno izvozno blago tega področja.
Aktivnosti in atrakcije
NP Risnjak je idealen prostor za številne aktivnosti, povezane z naravo.
Planinarjenje
Obiskovalci najbolj uživajo v odkrivanju planinskega sveta. Obilica in lepota kraških oblik se razkriva na vsakem koraku, zato je na tem področju speljanih kar 14 planinskih poti. Nobena ni označena kot težka, večina je srednje zahtevnosti, primerna za običajno aktivnega pohodnika. Pitna voda je le ob tistih poteh, ki potekajo ob izviru Kolpe, sicer pa precej poti poteka mimo planinskega doma pod Risnjakom. Za planinarjenje in pohode je potrebna primerna obutev in oblačila, večina poti je najprimernejša za obisk od maja do oktobra. Lahko jih obiščete sami ali pa si izberete vodiča, ki vas bo popeljal po eni, večih ali kombinaciji poti.
Najbolj priljubljene poti so: Horvatova pot, Pot preko Markovega brloga, Pot preko Vilja, Pot preko Lazca, Pot iz Mrzlih Vodic, Pot iz Platka do Snježnika, Pot iz Lazca do Snježnika, Pot od Jelenca do Snježnika, Pot od Risnjaka do Snježnika, Pot Razloge - izvir Kolpe, Pot Hrvatsko - Kupari - izvir Kolpe, krožna pot Razloge - Kupari - Razloge, Pot Platak - Cajtige - Risnjak.
Ribolov
Ribolovno področje se prične 2 km od izvira reke Kolpe iz kraškega jezerca turkizne barve, od Srednjih Kuparjev (Malni) pa do pritoka Čabranke v Kolpo. Rekreativni ribolov je dovoljen le z muharjenjem. Lovi se lahko le potočno postrv in lipana in to le od maja do oktobra.
Opazovanje živali
Če ste ljubitelj divjih živali, katerih je tu res obilo, in jih želite opazovati v naravnem okolju, je najboljši čas za to od maja do novembra. Medved, volk, srna, jelenjad, lisice, merjasci in številne vrste ptic so prebivalci zavarovanega območja. Ris je lovec mraka in noči. Varuhi narave odpeljejo obiskovalce od glavnega vhoda na Črnem Logu na Lazac, kjer jim podajo vse potrebne informacije o parku, rastlinstvu in živalstvu. V brunarici Lazac lahko tudi prenočite, sami ali v družbi čuvajev. Vrnitev je možna popoldne ali prihodnje jutro.
Šola v naravi
Izobraževalni programi so prilagojeni predšolski, šolski in srednješolski mladini, pa tudi otrokom s posebnimi potrebami. Risnjak je priljubljen tudi v poslovnem svetu za team building delavnice.
Učna pot Leska
Leta 1993 so v NP Risnjak odprli prvo učno pot v hrvaških narodnih parkih. Po krožni poti na višini 700 m lahko krenete sami ali v spremstvu strokovnega vodiča. Večinoma je makadamska, delno gozdna in delno asfaltirana. V približno 2 urah prehodite 4,2 km poti in s pomočjo 23 informacijskih tabel spoznate naravno in kulturno bogastvo NP Risnjak, najpomembnejše objekte in značilnosti Risnjaka ter celotnega Gorskega Kotarja. Ob poti je veliko skalnatih oblik, gozdov, travnikov z bujnim cvetjem, pa tudi zaščiteno planiko najdemo.
Goranska hiša znanja
V stari vaški šoli v Razlogah je ohranjena zgodovina in spomini vaščanov in njihovih prednikov. Izveste lahko marsikaj o skodlah, značilnem gradbenem materialu Gorskega Kotarja, o vaški arhitekturi tipičnega gorskega naselja, o rokodelstvu, pletenju, pašnikih, čebelarjenju. Predstavljene so tudi tri živali: skriti lovec risu, največja evropska mačka in simbol NP Risnjak, simbol divjine, volk in velik samotar, medved, največja kopenska zver. Pomembno jih je spoznati, da bi jih lahko še bolje zaščitili.
Rafting
Iz vasi Razloge lahko po pešpoti skozi ob reki Kolpi prispete do mesta, kjer je možen rafting.
Gorsko kolesarstvo
Kolesarji lahko izbirajo med krajšimi (5 km) ali daljšimi potmi (do 42 km) po parku.
Namestitev
Za tiste, ki želijo biti v NP Risnjak več časa in ga raziskovati, ali pa le preživeti nekaj dni oddiha, je na voljo Penzion NP Risnjak in pa Planinski dom Josip Schlosser Klekovski pod Velikim Risnjakom.Tu in v restvracijah po okoliških vaseh vas bodo razvajali s specialitetami lokalne kuhinje, ki največkrat vključuje divjačinske jedi, jagodičje, divje rastline, pa tudi ribe in gobe.
Za fotomaterial (zgoraj) se uredništvo www.pag.si zahvaljuje NP Risnjak.
Pod tem stavkom pa si lahko pogledate mini fotogalerijo planinskega sprehoda do Velikega Risnjaka (foto www.pag.si).
