Tako do vrha kot tudi do planinskega doma, ki se nahaja na 855 m nadmorske višine, vodi na Promino več označenih planinskih poti, možen pa je tudi dostop s terenskim vozilom po makadamski cesti. Ime Promina izvira iz Promone, starodavnega liburnijskega mesta, ki ga v četrtem stoletju pren našim štetjem prevzamejo Dalmati. S svojimi številnimi izviri, rudnim bogastvom, fosilnimi ostanki, borovim gozdom in privlačnimi strelami ter kamnitimi ograjami je planina Promina predmet proučevanja geologov in znanstvenikov že v času Avstro-Ogrske«.
Tako o planini Promina zapišejo na spletnih straneh občine Drniš. Mi bomo v tem članku združili dve tematiki, o sami planini Promina (glej tudi spletno stran www.pd-promina.hr) ter o športno-tekaškem dogodku Promina trail (glej spletno stran www.trail.pd-promina.hr). Poglejmo planino Promina nekoliko podrobneje, še prej pa vas vabimo, da si preberete članek z naslovom: Drniš, ponos dalmatinskega zaledja.
Promina - planina s tisočerimi obrazi
Promina je prometno dostopna planina, obkrožena s cestnim obročem Drniš - Siverić - Knin - Oklaj - Drniš, skozi njeno jugovzhodno vznožje pa poteka železniška proga Zagreb - Split, z razmeroma bližnjim dostopom do avtoceste A1. Ljudje iz teh krajev so že davno odkrili lepoto te gore, ki je privabljala številne ljubitelje narave že pred samo ustanovitvijo Drniškega planinskega društva.
Izvor, nastanek – planina Promina.
Edinstvenost gore Promine vidimo v njenem nastanku v eocenu, ko je nastal ta del Zemlje. Prazgodovinska morja in reke so iz notranjosti prinesle velike količine mulja, zemlje in kamnin, ki so oblikovali planino Promina, kot jo poznamo danes. Prav to je razlaga, zakaj je samotna, osamljena kot otok na trdnih apnenčastih tleh. Posebnost planine Promina oziroma lahko rečemo tudi njena razlika od dinarske verige, ki se razteza skozi severni del županije in same Dinare, je njeno bogastvo in lepota.
Naravna bogastva planine Promine
Fosili in starodavni ostanki, ki jih najdemo, razkrivajo izvor planine Promina in razvoj njene skorje. Že v času Avstro-Ogrske so se nad planino Promino navduševali številni strokovnjaki, ki so edinstvenost njenih nahajališč razlagali z izrazom, originalno, hrvaško - „Prominske naslage“.
Te usedline so lokalno poznan geomorfološki fenomen, ki ga ni mogoče najti nikjer na svetu. Velik del teh usedlin ohranja veliko količino vode. Na tej mali planini je torej veliko izvirov pitne vode. Le sprehoditi se morate, da vidite Zvijezdo, Mijalovac, Bunarić, Malo točilo, Veliko točilo (ki je oskrbovalo vasi ob vznožju s pitno vodo iz začasno zgrajenega lokalnega vodovoda), Bukovac, Lipovac, Stipino vrilo in številne druge izvire. Ti nesebično »bruhajo iz zemlje« in dajejo ljudem najboljše iz Promine – čisto planinsko vodo.
Njena geološka raznolikost je pritegnila tudi industrialce, ki so že zgodaj ugotovili, da so deli Promine polni rudnih bogastev, predvsem rjavega premoga. Sledil je razvoj rudnikov na več lokacijah s sedežem v Siveriću.
Elektrika in železnica sta bila naslednja koraka, ki sta med prvimi v takratni državi prinesli modernizacijo pod Promino in spremenili njeno podobo v tem mikro okolju. Boksit je še en mineral, ki ga že dolgo izkoriščajo na hribih Promine. Zaradi površinskega rudarjenja je izkoriščanje boksita trajno spremenilo podobo Promine, tako da se zdaj lahko sprehodite mimo številnih globokih odkopov tega rdečkastega minerala.
Flora in favna planine Promine
Flora, ki prevladuje na planini Promina, je milo rečeno neverjetna. Porasla z več vrstami hrastov, Promina na vsakem koraku diši po materini dušici, smilju, žajblju in vseh drugih zeliščih, ki jo krasijo. In v gorskem pasu Promine je svoje mesto našla endemična in strogo zavarovana vrsta, v hrvaškem originalu imenovana »gospina papučica«. Težko je pozabiti na dejstvo, se sprijazniti, da je v velikem gozdnem požaru leta 2017 za vedno izginilo veliko območje črnega in primorskega borovega gozda.
Tudi favna je milo rečeno nenavadna in zanimiva. Vašo glavo vam bo pogosto preletelo nekaj jerebic, ko jih boste prestrašili v travi, medtem ko boste lahko uživali v sproščenem letu divjega orla. Tudi sokoli so pogosti letalci nad planino Promina.
Kobilice, rovke, belouške, zeleni in prominski kuščarji se bodo spretno izognili vsakemu vašemu gibu po planinski poti. Od večjih zveri in živali, razen jazbeca, kune in zajca, omenimo, da na Promini prebivajo volkovi, lisice, šakali, gamsi, redkeje medvedi in občasno tudi srne. Vse to dela ta ekosistem izjemno edinstven.
Športna in turistična izkaznica planine Promina
Promina je posejana z grapami, ki ponekod tvorijo potoke, med katerimi velja izpostaviti Driskoč, ki ob polni vodi pokaže sijaj svojih dveh slapov. Eden je 500 metrov pod planinskim domom, drugi pa nad zaselkom Aralica. Z vsemi naštetimi izviri, mineralnimi viri, fosilnimi ostanki, borovimi in hrastovimi gozdovi, atraktivnimi grapami, kamnitimi suhozidnimi ograjami na ozkem in kratkem terenu je planina Promina nepogrešljiv poligon za vse vrste »outdoor« športov.
Od leta 2013, ko je Planinsko društvo Promina organiziralo prvo trail tekmo in odprlo svoja vrata tekačem, kasneje pa v nizu dogodkov tudi kolesarjem, je na Promini vedno več izletnikov in obiskovalcev iz vse Hrvaške. Prepričani, da je raznolika in posebna, vse več ljudi sprejema našo ponotranjeno frazo, da je Promina »planina tisočerih obrazov«.
Lokacija planine Promina
Planina Promina je krotka in dostopna, obrobljena s številnimi makadamskimi cestami in potmi za pohodnike. Iz vsakega zaselka, ki se je obrnil proti Promini kot izviru naravnih virov in vode, vodi stara cesta ali pot. Na samem izvozu iz Drniša na cesti proti Oklaju (po približno 700 metrih desno) se začne ozek asfaltni pas do vasi Lišnjak (približno 4 km), nato pa naprej steče zlahka prevozna makadamska cesta vse do planinskega doma na Promini.
Pomembno je omeniti položaj planine Promina v sami občini Drniš. Promina se nahaja severno od Drniša, v samem središču kopenskega dela Šibensko-kninske županije, približno 30 kilometrov je oddaljena od Jadranskega morja in tudi od meje z Bosno na severu.
Promina, ta majhna osamljena planina, ki se kot otok dviga med reko Krko in Petrovim poljem v dolžini približno 10-ih kilometrov z najvišjim vrhom Čavnovka na 1149 metrih nadmorske višine, je idealno umeščena med dva največja naravna aduta Šibeniško-kninske županije, najvišji vrh v Hrvaške (glej tekst z naslovom Dinara, streha Hrvaške) in magično sinje modro Jadransko morje.
Predvsem zaradi nesebičnega angažmaja članov Planinskega društva Promina, postaja planina Promina neredko prva izbira za redna vikend potepanja, kolesarjenja in tek v naravi. Turistična skupnost Drniš poudarja: »Lepota skritih poti planine Promina, vodni izviri in pogled na zeleno Petrovo polje, vinogradi in stare pastirske koče neumorno pripovedujejo zgodbo o kraju in tukajšnjih ljudeh«.
Promina Trail
Tekaška, trail tekma ProminaTrail tradicionalno poteka v pomladnih mesecih po urejenih pohodniških poteh Promine in zbere veliko število udeležencev, rekreativcev in profesionalnih planincev iz Hrvaške in sosednjih držav. Temelji na spodbujanju večje telesne dejavnosti, to je aktivnega in rekreativnega športa z namenom bolj zdravega življenja, ter na spodbujanju ekološke ozaveščenosti in uživanja v naravnih lepotah. Organizator dirke je Planinsko društvo Promina, leta 2023 bo dogodek Promina Trail osemnajstega marca.
Planinsko društvo Promina in njihova športna sekcija za gorske teke sta za že deveto izvedbo teka pripravila štiri proge, ki suvereno pokrivajo tako športne apetite profesionalnih trail tekačev, povprečnih tekačev in pa tudi le pohodnikov, ki si želijo dan preživeti ob številnih danostih prelepe narave, ki jih ponuja planina Promina.
Nikola Perlić, vodja športne sekcije, nam je predstavil proge in kaj nas čaka na sami tekmi: »Trail proga Veliki Točak v dolžini 56 kilometrov z velikimi 3120 metri skupne višine je namenjena najtršim in odlično pripravljenim športnim avanturistom, ki so željni prebijati lastne meje vzdržljivosti in preteči tudi dolge "ultra" razdalje.
Trail Mali točak z 39 kilometri dolžine in 2120 metri skupne višine je primeren za vse, ki še niste pripravljeni na dolg »ultra« tek, a ste fizično že pripravljeni na zelo zahtevno tekmo, ki jo bodo popestrili spektakularni razgledi s planine Promina. Tekaška proga »Špilja Liluša« jama je s svojimi 23 kilometri in 1100 metri skupne višine odličen uvod v trail tek, s svojo dolžino pa ne bo pustila ravnodušnega nikogar, ki jo preteče v celoti.
Panorama Đir je najkrajša pot, proga v dolžini slabih 11 kilometrov, namenjena je vsem, ki želijo preživeti čas v naravi ali občutiti, kako sploh izgleda trail pot. Ta teče po čudoviti pokrajini, saj sprehajalce/tekače v kratki razdalji popelje po najbolj zanimivih pobočjih Promine. Proga »Panorama Đir« ni zahtevna in ne teče v notranjost planine. Pot poteka preko že od daleč vidnih pobočij mogočne kamnite Grede, stare rudarske ceste, po kateri so vozili rudo iz Promine pa vse do panoramskega pogleda na Petrovo polje, Drniš in Trtar v daljavi«.
Verjamemo, da bodo na tej poti prevladovala društva, sprehajalci, družine ali člani podjetij, ki bodo svoje zaposlene ta dan popeljali v naravo na »team building« izlet,« še dodajajo v Planinskem društvu Promina. Prijave za deveto izvedbo te priljubljene dirke so odprte na spletni strani https://stotinka.hr/hrv/dogadjaj/1783, vse pomembne informacije o samem dogodku pa najdete na spletni strani www.trail.pd-promina.hr, tekmo Promina Trail pa najdete tudi na facebooku ali instagramu.
Ps. Za fotografije in pomoč pri pripravi teksta se v uredništvu www.pag.si zahvaljujemo prizadevnemu Planinskemu društvu Promina, še posebno Nikoli Perliću iz Promina Trail.
