Leta 2022 je Kuća Biljkinog Oca celo zmagala v kategoriji naj tradicionalna hiša, svojevrstnega »turističnega tekmovanja«, ki ga vsako leto organizira hrvaško ministrstvo za turizem. Upravičeno si torej poglejmo počitniško hišo z originalnim imenom Kuća Biljkinog Oca in turistično zgodbo, ki se skriva za njo, nekoliko podrobneje.
Vasica Lug leži v občini Bilje na stičišču cest do naravne, turistične znamenitosti Kopački rit in znamenitih baranjskih vinskih cest na severu. Uvodoma predlagamo, da si preberete naš prispevek z naslovom Baranja, mistična ravnica in tekst, intervju z Gordanom Trtanjom, ki smo ga naslovili Baranja v srcu.
Vasica Lug je znana po pridelavi paprike in večna dilema je, ali ima boljšo papriko Lug ali Kopačevo. Večina zaposlenih v lokalnih OPG-jih (kmetijah, tudi turističnih kmetijah) se ukvarja s pridelavo in predelavo te zelenjave, pestra pa je tudi ponudba drugih domačih izdelkov. Manj znano je dejstvo, da so jezuiti konec 17. stoletja v Lugu ustanovili župnijo z željo, da postane marijansko svetišče. Vendar nedolgo zatem kalvinci prevzemajo vse več ozemlja v Baranji in cerkev spreminjajo v kalvinsko (kalvinizem – posebna smer reformacije). Jezuiti prenesejo Marijino podobo v Aljmaš, kjer je še danes zelo znano marijansko svetišče.
Vasica Lug leži v osrčju Baranje, le kakšnih 15 minut od slavonske prestolnice, Osijeka in je le kakšnih 30 minut vožnje od vseh večjih baranjskih znamenitosti, prvi vikend v oktobru pa Lug postane tudi središče ljubiteljev mlete paprike, ki je nepogrešljiv del skoraj vsake baranjske tradicionalne jedi, prireditev pa se imenuje Paprikafest.
V središču vasi Lug, nasproti tamkajšnje cerkve, se nahaja počitniška hiša Kuća Biljkinog Oca, ki si iz leta 2022 lasti naziv najboljše tradicionalne hiše na Hrvaškem. Novi list in Hrvaška turistična skupnost sta v Kući Biljkinog Oca prepoznala potencial, ki vas popelje v neke stare čase. Sama hiša je bila za turistične namene popolnoma prenovljena, vendar je ohranila svoj čar prejšnjega stoletja s kombiniranjem, skrbno obnovljenega, secesijskega in art deco pohištva.
Kuća Biljkinog Oca, najdete jo na spletnem naslovu www.kucabiljkinogoca.com, je sestavljena iz dveh spalnic, dnevne sobe z dvema dodatnima ležiščema, predsobe, dveh kopalnic, kuhinje z jedilnico, pokrite terase ter prostornega dvorišča in vrta. Za panonske hiše, kot je ta, je značilno, da so grajene v dolžino, kjer se prostori vrstijo eden za drugim, tovrstna gradnja pa je posledica davka, ki se je plačeval glede na velikost fasade.
Za te tradicionalne panonske hiše je značilna veranda ali kot jo imenujejo v Baranji - ganjak, ki se uporablja za lahek prehod iz sobe v sobo, hkrati pa ščiti pred soncem in dežjem. Tudi hiše v vasi so sledile trendom iz mesta, tako da so fasade urejene v sedanjem slogu, tako da boste v Baranji priča številnim okrašenim fasadam, opazite pa lahko tudi razliko med madžarskim zaobljenim tipom fasade in kontrastnimi nemškimi ravnimi linijami.
Marsikoga radovedno zanima, kako je prišlo do tega imena počitniške hiše - Kuća Biljkinog Oca, a ko se boste približali hiši, vam bo takoj bolj jasno, saj boste opazili, da je dvorišče hiše polno rastlinja. Lastnik Vedran Grizbaher sicer stoji za prepoznavnim (medijskim) profilom Biljkin Otac, kjer objavlja svoje izkušnje z rastlinami, svetuje, izobražuje o izdelavi terarijev in podobno (glej www.instagram.com/biljkin_otac).
Svojo ljubezen do rastlin je Vedran prenesel tudi na počitniško hišo z uradnim imenom Kuća Biljkinog Oca, zato se je ime – na povsem naraven, organski način - vsililo kar samo od sebe. Še posebej sta v Lugu, Baranji privlačna letna časa pomlad in poletje, ko se prebuja narava, zacvetijo rože, vse začne rasti »na polno«, čebele so razigrane, ptice veselo prepevajo.
V dvoriščnem delu počitniške lokacije Kuća Biljkinog Oca je postavljen tudi ekološki vrt, kjer si gostje lahko sami nabirajo zelenjavo ali začimbe, gostom pa je na voljo tudi sadovnjak. Dodatna ponudba vključuje velik montažni bazen, manjši ogrevan masažni bazen, ki deluje spomladi in jeseni, žar, družabne igre, športne rekvizite in podobno. Za otroke se bo še posebej zanimivo skrivati v večji stožčasti leseni konstrukciji, po kateri se prepletajo robide, maline in drugo sladko jagodičevje.
Nekajkrat na leto so vrata Kuće Biljkinog Oca, ki je stara že več kot 100 let, odprte na stežaj, za prav vse obiskovalce. Tako so v Kući Biljkinog Oca npr. na minulem Paprikafestu ponudili zanimive vsebine v obliki lončarske delavnice in cirkuških veščin, fotografske razstave na temo Baranje, degustacije domačih kulinaričnih izdelkov ob spremljevalnem glasbenem programu z DJ-jem, ki je na starih gramofonskih ploščah (jih sploh poznate? 😊) vrtel »stare glasbene zvezdnike«.
Na spletni strani www.green.hr smo lahko prebrali: »Kuća Biljkinog Oca se je za turiste odprla po usodnem letu 2020 in nekako takrat se je vse poklopilo, da se je Vedran iz Zagreba vrnil v Osijek in se popolnoma posvetil svojemu projektu. »Povsem po naključju sem na oglas naletel iz čiste radovednosti, potem ko je moj prijatelj kupil hišo v Kopačevem. Zaradi starinskega pohištva in prostornega zunanjega prostora sem se v hišo zaljubil na prvi pogled,« pravi Vedran, ki je imel pri svojih načrtih ves čas neizmerno podporo staršev.
Vedran, sicer učiteljica italijanskega jezika v eni izmed šol v Osijeku, je v istem članku poudaril še naslednje: »Verjamem, da je še vedno dobršen del ljudi, ki si za poletne počitnice izbere nekoliko mirnejše destinacije, da se resnično spočijejo in dopustniški čas kvalitetno preživijo z družino. Pomembno je tudi omeniti, da je denar v Baranji vreden nekoliko več kot na morju ali v Zagrebu, a gastronomija in vina sta na visoki ravni.
Čeprav v Baranji ali Slavoniji nimamo morja, je možnosti za ohladitev veliko, od rečnih plaž do javnih kopališč. Celinska Hrvaška je odlična možnost tudi za tiste, ki bi radi za vikend skočili kam, kamor se lahko pripeljejo tudi z avtom. Glede pohištva pa mi je žal, da se dobršen del lastnikov počitniških hiš še vedno odloča za novo pohištvo, čeprav je bilo staro pohištvo izdelano z veliko več truda, pozornost pa je bila namenjena prav vsaki podrobnosti«.
Za vse tiste, ki Baranje še niste imeli priložnosti spoznati, je tukaj nekaj idej, zakaj bi morali obiskati prav to hrvaško pokrajino. Glavni naravni fenomen, ki ga vsekakor morate obiskati, je Kopački rit, največje mokrišče v tem delu Evrope in tudi najstarejši naravni park na Hrvaškem. Obisk Kopačkega rita je treba dopolniti še z ogledom gradu Tikveš, ene izmed Titovih najljubših rezidenc, kjer je gostil številno svetovno elito, danes pa služi kot predstavitveno in izobraževalno središče.
Baranja ima poleg naravnih lepot tudi bogato gastronomsko in enološko ponudbo, ki se v nekaterih vinskih kleteh celo združuje. Znane lokalne jedi so predvsem sladkovodne ribe (krap na »rašljama«), divjačina ali kaj iz sladke ponudbe, kot so taški ali cmoki. Baranjski griči so se izkazali kot idealni za pridelavo vina, zato ne preseneča takšno veliko število vinskih kleti in sama kakovost vina. Ljubitelji tradicije lahko obiščejo etno vas Karanac in si ogledajo, kako je nekoč potekalo življenje v nekaterih gospodinjstvih. Skratka, Baranja je idealna za ljubitelje vina in dobre hrane, kolesarje, lovce, ribiče, ljubitelje ptic, narave, aktivnih počitnic, pa tudi zmeraj bolj uveljavljenega hedonizma.
Ps. Za pomoč pri pripravi teksta in za fotografije se v uredništvu www.pag.si zahvaljujemo počitniški hiši Kuća Biljkinog Oca.
