Otok Korčula
se nahaja v srednji Dalmaciji in je šesti največji otok v Jadranskem morju. To otok morja, sonca, kamna in vina. Prebivalci Korčule so se ukvarjali z ladjedelstvom in klesanjem kamna, dejavnostjo, ki tam še živi. Poleg tega se Korčulani ukvarjajo z vinogradništvom, tako da tam najdemo ene od najkakovostnejših vin, kot je Pošip ali Grk.
Površina otoka znaša 270 km2 (dolžina 46,8 km, povprečna širina 5,3 do 7,8 km). Na otoku Korčuli živi približno 11.500 prebivalcev. Od polotoka Pelješca ga loči Pelješki kanal, najmanjša razdalja med njima je 1.270 m. Otoška obala je dolga 182 km, obala bližnjih otočkov pa nadaljnjih 54 km.
Otok je zelo razgiban in bogat s številnimi zalivčki. Medtem ko je severna obala sorazmerno nizka, lahko dostopna, je južna obala bolj strma, saj segajo skale tudi do 30 metrov nad morjem.
Klima otoka, za katero so sicer značilne s tipične sredozemske značilnostmi je zelo mila. Temperature so razmeroma visoke. Povprečna letna temperatura znaša 16,8°C in povprečna temperatura v najbolj mrzlem mesecu januarju znaša 9,1°C, v najbolj vročem mesecu juliju pa 26,9°C. Povprečna poletna temperatura morja je 22,3°C in dež pada redko, povprečno samo 41 dni v letu.
Otok ima veliko naravnih znamenitosti. V bližini mesta Korčule se nahaja arhipelag, okoli 20 nenaseljenih otokov, ki so porasli z makijo. V zraku je čutiti vonjave zdravilnih aromatičnih rastlin smilja, žajblja, sivke, rožmarina in majarona. Na otoku živijo različne vrste divjadi: zajci, fazani, divje race in divji prašiči.
Korčula se kopa v soncu.
Mesto Korčula, izklesano v kamen in obdano z gostim borovim gozdom, je priljubljena destinacija popotnikov izbranega okusa. Danes v mestu z okolico živi približno 6000 prebivalcev. V starem delu mesta, ki se nahaja znotraj obzidja, in obsega površino 170 krat 300 metrov, je že v 16. stol. živelo okoli 6.000 prebivalcev, ki pa jih je kuga leta 1529 zelo razredčila. Takrat so preventivno požgali hiše okuženih.
V starem mestu je najzanimivejša katedrala sv. Marka, zgrajena v 13. stol. in preurejena v prehodnem slugu med gotiko in renesanso v 15. stoletju. Katedrala v Korčuli je eden najlepših sakralnih spomenikov v Dalmaciji. V njej hranijo dela Tinttoreta in Bassana. Poleg katedrale in mestnega obzidja s stolpi mestnimi vrati je pomembno omeniti še cerkev vseh svetih z bizantinskimi ikonami iz 13. do 15. stol., cerkvico sv. Petra, ki se prvič omenja leta 1338, opatsko palačo z bogato zakladnico, cerkev sv. Mihovila iz 17. stol., cerkev sv. Nikole iz 16. do 17. stol., dominikanski samostan in Knežji dvorec iz 16. stol. Med patricijskimi hišami je omembe vredna hiša v kateri naj bi živela družina velikega pomorščaka, svetovnega popotnika in raziskovalca Marka Pola.
Mestece Lumbarda na otoku Korčula je oddaljeno šest kilometrov (vzhodno) od mesta Korčula. Razprostira se ob obali, ki je polna malih zalivov, kot tudi po okoliških hribčkih, obdajajo pa jo prostrani, peščeni vinogradi. Do Lumbarde se lahko pride po dobro asfaltirani cesti, ki pelje skozi slikovite pejsaže borovih gozdov in nasadov oljk. Na tem področju je v 3. stoletju pred našim štetjem bila ustanovljena grška (helenistična) gospodarska naselbina, iz katere izhajajo Psefizma in Gnathia vaze iz grobov (sedaj se nahajajo v Mestnem muzeju).
Rimska vila rustica (vaško posestvo) se nahajala severovzhodno od današnjega naselja in je bila v bližini obale, pri mestu ki se imenuje Bile zale. Od 16. stoletja so premožni Korčulani, zemljiški posestniki v Lumbardi na izbranih mestih gradili utrjene počitniške hiše – kaštele, med katerimi so nekateri še danes dobro ohranjeni in nastanjeni: kašteli Nobilo, Milina, Kršinić.
Na hribčku v središču starega dela naselja, v mestu Vela glavica, se nahaja triladijska župna cerkev sv. Roka. Zelo je pomembna in opazna cerkev sv. Kriza iz leta 1774., ki je obkrožena z vinogradi. Prebivalci Lumbarde so se stoletja ukvarjali s kmetijstvom, najbolj pogosto z vinogradništvom, ribištvom in kamnoseško obrtjo.
Vela Luka je največje mesto na otoku Korčula in je od mesta Korčula oddaljena 42 kilometrov. Mesto se razvija na začetku 19. stoletja v globokem, zavarovanem zalivu. Poleg stanovanjskih hiš ima tudi nekaj hotelov ter zdravilišče za revmatske bolezni in rehabilitacijo Kalos. Prebivalci se ukvarjajo s kmetijstvom, ribarjenjem in turizmom.
V samem mestu je tudi ladjedelnica Greben, kot tudi tovarna ribjih predelav Jadranka ter drugi manjši industrijski in gospodarski pogoni. Kulturni center se nahaja v prenovljeni baročni stavbi, v starem letovišču Kaštelu, in hrani dragoceno arheološko predzgodovinsko zbirko iz bližnjega neolitskega najdišča Vela spilja, in tudi lokalne rimske ostanke v okolici mesta. V okolici Vele Luke so številni zalivi, primerni za kopanje in zelo atraktiven je tudi bližnji, zeleni otoček Ošjak, turisti pa obožujejo nekoliko bolj oddaljen otok Proizd.
Vela Luka
Otok Korčulo obdaja kristalno čisto morje in 182 km obale, na kateri lahko najdete neskončno število privlačnih plaž. Korčula je idealna za dolge sprehode ob morju, vožnjo s kolesom po otoških stezah ali za tek. Izposodite si lahko čoln in poiščete popolno uvalo zase ali za vso družino. Obala okoli Lumbarde je primerna za jadranje in surfanje, mivkaste plaže na tej lokaciji pa se uvrščajo med najlepše na Jadranu. Če pa se zaželite potopiti še globlje, vas bodo izkušeni potapljači seznanili s podmorskim svetom Korčule.
Najbolj znane plaže na Korčuli so:
- Plaža Istruga je mala mivkasta plaža v uvali Istruga na južni strani otoka Korčule, blizu mestec Smokvica in Brna. Na plaži sta restavracija in športno-rekreativni center z dvema teniškima igriščema ter prijetno okolje mediteranske vegetacije. Prava posebnost uvale Istruga je do 6 metrov debela naplavina zdravilnega morskega blata, ki ima veliko terapevtsko vrednost.
- Plaža Vela Pržina je najbolj priljubljena mivkasta plaža na otoku Korčuli na južni strani Lumbarde. Obdana z vinogradi leži v zavetju pred severnimi in zahodnimi vetrovi. Vela Pržina je idealna za družine z majhnimi otroki in mlade, ki iščejo zabavo.
- Plaža Bilin Žal je ena od redkih naravnih peščenih plaž na Hrvaškem. Leži na severni strani Lumbarde in ima prečudovit pogled na polotok Pelješac in otoke korčulanskega arhipelaga. Bilin Žal je priljubljena točka za družine, saj ima zelo plitev vstop v morje. Očarljiv podmorski svet pa privlači potapljače.
- Plaža Tatinja je mivkasta plaža samo nekaj minut hoda vzhodno od središča Lumbarde v uvali Tatinja. S plaže se širi osupljiv pogled na skupino majhnih otokov korčulanskega arhipelaga, polotok Pelješac in mesto Orebić.
- Pupnatska luka leži nedaleč od mesteca Pupnat, 15 km od mesta Korčule, ki je za mnoge najlepša plaža na otoku. Ta prodnata plaža je obdana z mediteransko vegetacijo in je idealna za vse, ki se želijo odpočiti pred mestno gnečo ter vsakodnevnim stresom.
- Plaža Vaja leži 1 km zahodno od Račišća in 12 km od mesta Korčule. Pokrita je z ovalnimi kamenčki in obdana s čistim morjem. Ta romantičen in osamljen kraj je idealen za vse, ki iščejo mir, tišino in popolno sprostitev.
- Otoček Badija in njegove prodnate ter kamnite plaže, 20 minut z ladjico iz korčulanskega pristanišča, so izvrstna izbira za dnevni izlet. Na otoku boste našli tudi frančiškanski samostan ter restavracije in bare, ki so odprti v poletnih mesecih.
Moreška, viteški ples z meči
Počitnikovanje na Korčuli vam bodo popestrile spektakularne prireditve, od katerih se mnoge odvijajo samo še na tem čarobnem mediteranskem otoku. Spoznajte moreško (viteški bojevni mačevni ples), ki vas bo očarala s svojo romantično zgodbo o boju med belim in črnim kraljem za dekle Bulo. Korčulanska kultura živi v tradicionalnim bratovščinah in mečevalskih plesih ter melodijah klapskega petja, uvrščenega na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Korčulani so posebej ponosni na to, da so uspeli ohraniti moreško – viteški ples z meči, ki izvira iz 12. st. in ki so ga nekoč plesali po vsem Sredozemlju, danes pa si ga lahko ogledate samo še na Korčuli.
V Blatu in Smokvici si lahko ogledate podoben ples z meči, kumpanijo, medtem ko vas bodo veseli Korčulani vse poletje gostili z morskimi specialitetami na ribiških večerih. Občutite otoško tradicijo na folklornih večerih in se zaljubite v harmonične zvoke dalmatinskih klap.
Za fotografije se zahvaljujemo TZ Korčula (in še posebej Nevenu Faziniću) ter TZ Vela Luka.
