1) Naša tokratna sogovornica, Anita Mlakar, ima kljub mladosti za seboj že dolgo pretečeno karierno pot. Anita, da ne bom sam pozabil našteti tvojih najpomembnejših služb, tvojega dela in podobno te prosim, da kar sama našim bralcem poveš,kaj si že počela v življenju in kaj počneš danes.
Anita v Turčiji
Najprej hvala, ker me prijazno prištevaš med mladostnice. Menda ženske pri štiridesetih postanemo zrele.
Uh, kompleksno vprašanje. Če začnem s tem, kaj sem počela. Dvajset let nazaj sem se prijavila na avdicijo na POP TV, ko so iskali novinarje in se med 120 kandidati prebila med tri, ki so nas zaposlili. Tako se je začela moja medijska pot. Najprej sem delala kot novinarka, nato sem brala novice in kaj hitro postala voditeljica jutranjega programa na POP TV in kasneje na RTS.
To je trajalo nekaj let, vmes pa sem že začela delati tudi na radiu, kot občasna sodelavka na novicah. Nato me je pot vodila k tiskanemu mediju, delala sem kot urednica revije Nepremičnine in Mariborčan, ter urednica bančništva pri reviji Kapital. Na noge sem postavila tudi redakcijo časopisa Žurnal v Mariboru. Radio me je ves čas spremljal in kasneje sem se na na Radiu City tudi redno zaposlila. In ob tem pisala članke, snemala TV oddajo Automobille na TV3, moderirala dogodke, zadnja leta dela na radiu pa vzporedno tudi pomagala podjetjem pri odnosih z javnostmi, to sem namreč tudi doštudirala.
Ko smo se po dobrih 15 letih na radiu poslovili, sem odprla svoje podjetje in upam si reči, da zdaj počnem to, kar sem si res želela. Sem PR-ovka. Podjetjem, ki me najamejo, pomagam predvsem pri komunikaciji in odnosih z mediji, predavam na to temo. Še vedno pa moderiram dogodke, okrogle mize, tiskovne konference. Posodim vokal za kašno reklamo, napoved, dokumentarec ... Ker ne morem iz svoje uredniške in novinarske kože, pa izdajam tudi svojo revijo Destinacija, ki je namenjena strokovni turistični javnosti.
2) Anita, kaj pa počneš v prostem času? Kako bi izgledal tvoj idealen dan (če bi si ga lahko uredila po lastnih željah)? In s kakšnimi malenkostmi si zadovoljna, se »posladkaš« že danes, ko še vendarle ne živiš »svojega popolnega idealnega dne«?
Recimo danes se je dan začel tako, kot bi lahko izgledal idealni začetek. Potem ko sem sina Poldeta odpeljala v šolo, sem šla na sprehod in tek s psom, ki ga imamo dober mesec dni. Ko sva se vrnila sem si skuhala kavo in sedla na teraso svoje hiše na podeželju in uživala v sončnem jutru. Še bolj idealen bi bil, če bi bila doma družina in bi to počeli skupaj, čeprav moram priznati, da zadnje čase cenim tudi trenutke, ki jih imam samo zase. Ker govoriva o idealnem dnevu v prostem času, bi se ta nadaljeval s kavico in čvekom s prijateljicami, družinskim izletom ali piknikom s športom. Morda s pohodom ali kolesarjenjem do kmečkega turizma na dobro kosilo ali narezek.
Skratka sproščanjem, brez skrbi in obveznosti, morda s kakšnim klicem zadovoljne stranke ali sporočilom o novem poslu. Zadovoljna sem z malimi stvarmi, kot je sončen dan, prijetne urice s sinom, prijeten, smiseln klepet s prijatelji, obisk staršev in brata z družino, dobra odbojka na mivki, prijazen sms ali klic, kozarec penine, kavica brez motenj, dobra knjiga, film ali nova epizoda Grey"s anatomy.
3) Ker je www.pag.si spletni portal o turizmu, se bova tudi midva v tem intervjuju zavrtela predvsem kot »turista«. Za začetek nam prosim izdaj, kaj počnete v reviji Destinacija, ki jo najdemo (pa čeprav ne v celoti) tudi na spletu: http://www.destinacija.net? Vem, da je to revija za »strokovno turistično javnost«, toda kaj to v bistvu pomeni? Nam lahko razložiš na enostaven način?
Seveda. V Sloveniji ni bilo revije, ki bi bila namenjena samo strokovni turistični javnosti. Pomeni B2B revije, kjer bi se podjetja, ki ponujajo turistične storitve med seboj obveščala kaj počnejo, zato da bi skupaj lažje nastopala na trgu, si med seboj pomagala ali se celo učila od konkurence. V Avstriji take revije uspešno delujejo že leta. Zato sem se odločila orati to ledino z uredniškim in novinarskim znanjem, ki ga imam. Ni lahko. Nekateri so precej nezaupljivi in svojih stvari nočejo deliti, spet drugi so idejo pozdravili z razprtimi rokami, saj so komaj čakali tak projekt.
Podjetjem ne prodajam oglasnega prostora ampak jim ponujam objavo vsebine, možnost, da svojo ponudbo predstavijo v vsaki številki. Zato ustvarjam skupnost ne le revijo. Z željo, da se vsaj enkrat letno tudi srečamo in si v živo predamo znanje in izkušnje. Revija tako enkrat mesečno v tiskani obliki brezplačno pride v nabiralnike 600 podjetij, ki delajo v turizmu. Ob tem pa smo ustvarili še spletno Destinacijo-online s podporo Facebooka in Instagrama, ki pa je dostopna tudi širši javnosti in na kateri prav tako podajamo informacije, ki jih prejmemo s strani podjetij v turizmu. Začeli smo januarja in upam, da se nam do naslednjega leta pridruži čim več podjetij.
4) Anita, sama živiš v neposredni bližini Maribora. Štajerska metropola je, kljub temu, da odgovorni trdijo nasprotno, še zmeraj dokaj »turistično zaspano mesto«. Sama imaš redne stike z različnimi »turističnimi delavci«, kaj bi se dalo – kar se turizma tiče seveda – opraviti na hitro?
Sesti za isto mizo in sodelovati, se povezati. O tem sem pred časom pisala kolumno. Maribor je premali, da bi se ločeno predstavljal na tujih trgih, potrebujem združen, enoten nastop. In čas je, da končno vsi stopimo skupaj in najdemo dolgoročno, strateško rešitev, ki bo v prid celotnemu mestu in turizmu.
5) Kaj pa na daljši rok? Katere so tiste turistične strategije, ki bi se jih moral lotiti Maribor?
Ko bomo dojeli, da vsi skupaj počnemo isto, namreč promoviramo destinacijo in želimo v mesto privabiti domače in tuje turiste, takrat lahko ustvarimo tudi odlično ponudbo. Zamislite si turista, ki pride v našo mesto, potem, ko si je pred prihodom sam sestavil program. Tako se je odločil, da bo spal v enem izmed hotelov in med bivanjem z zajtrkom tam, vsak dan spoznaval naše mesto. S prevozom iz hotela se bo prvi dan odpravil do mesta na vožnjo z ladjico in se odločil za kosilo v eni izmed restavracij v mestu. Naslednji dan se bo zapelajl na Pohorje in užival v dobrotah tamkajšnjih gostiln. Zvečer ga bo kombi odpeljal na predstavo v SNG. Četrti dan se bo odločil za voden sprehod po vinski cesti in doživel tamkajšno kulinariko, z zaključkom v Hiši stare trte. Pa za izlet do treh ribnikov in razvajanje v velnes centru. In obisk prireditev, festivala Lent, kolesarjenje, pohod na Piramido...In nenazadnje, izleti v čudovite kraje sosednjih občin.
Tako si predstavljam zadovoljnega turista v mestu. In prav vsi bi imeli nekaj od tega. Ni ga potrebno držati v hotelu ali ga prepustiti lastni iznajdljivosti brez napotkov in pomoči. V hotel ga je treba privabiti s ponudbo, ki jo ima destinacija. In take programe bi morali ponujati na sejmih in turističnih borzah, kjer se predstavljamo.
6) Pa da ne bova samo kritična, kaj pa je lepega v Mariboru, te je v zadnjem času »zapeljala kakšna dobra lokalna turistična zgodba«? Mogoče lahko daš kakšen primer dobre prakse tudi širše, na območju Slovenije?
Bom ostala v Mariboru, saj je čudovit. Vse to kar sem že naštela je vredno naše pozornosti. Tudi domačini Maribor in njegovo zgodovino premalo poznamo. Nekateri sploh še niso obiskali gradu ali se sprehodili na Piramido. Maribor je nočno zaživel tudi s Poštno ulico, če bi uspel še z odprto kuhinjo, bi zaključil vinsko kulinarično ponudbo. Maribor ponuja varnost, domačnost, vse veliko na majhnem območju. Navdušil me je z dogajanjem na Piramidi, z novim apartmajskim hotelom v mestu, ki je znak, da se v Mariboru še da. Da imamo neverjetno infrastrukturo, da je vse mogoče, morda nam manjkajo le še butični hotelčki in kak pet zvezdični hotel.
7) Naj bo dovolj kopnega. Če dovoliš, bi se počasi preselila na morje, predvsem hrvaško morje. Hodiš redno na hrvaški Jadran? Kako se ti zdi »jadranska turistična slika«? Sedaj, v letu 2017, so naši južni sosedje polni optimizma …
Ja, hodim na hrvaško morje, vsako leto. Tudi drugam, a vsaj deset dni dopusta preživim tam. Poleti vsako leto na Braču, v Postiri, kjer sem se tudi poročila in od koder je moja poročna priča. Letos pa sem poleti pobliže spoznala še Vodice in Zadar. Vsako leto prijateljice nekaj dni peživimo v Stari Novalji na Pagu, za prvi maj pa v Rovinju, Umagu. S prijatelji sem z jadrnico prečesala vse otoke, tako da Hrvaško precej dobro poznam.
8) Dopust na Jadranu. Brez pretiravanja, sanje skorajda vsakega Slovenca, vsake slovenske družine in to vsako leto. Si hrvaško morje upravičeno zasluži tako veliko slovensko pozornost?
Hrvati imajo bogastvo, ki se ga včasih ne zavedajo. Ker sodelujem s Hrvaško turistično skupnostjo vidim, kako zelo se trudijo s promocijo z željo, da bi bili zanimivi tudi izven glavne sezone. A včasih je potem to v praksi drugače. Hrvaško morje si zasluži slovensko pozornost, a se bo moralo v praksi še marsikaj spremeniti. Načeloma se Hrvati, vsaj tisti ozaveščeni in turistično izobraženi zavedajo, kako se iti turizem. Zato se rada vračam, predvsem v Dalmacijo, kjer so nam ljudje, tudi po gostoljubnosti, zelo podobni. Hrvaško "morje" pa si zasluži pozornost tudi zaradi morja. Takšnega namreč najdeš malokje.
9) Si imela na Hrvaškem kakšno slabo izkušnjo? Si bila kdaj zelo razočarana kot turistka?
Hrvati so veseli slovenskega gosta, a ga velikokrat obravnavajo kot manj vrednega. Zanimivo, prav letos sem imela čudno izkušnjo in to prvič, čeprav tam letujem že od otroštva. V Zadru nas je namreč lastnica apartmajev obravnala, kot da smo prvič na morju, postavljala pravila, zahteval plačilo vnaprej, nam celo grozila s policijo, če bomo preglasni, nam omejevala gibanje po travi pred hišo...Za nameček smo ugotovili še, da je plaža okoli nas plačljiva in medtem, ko so imeli gostje hotela in kampa prosti vstop, smo morali gostje apartmajev plačevati vstopnino, čeprav smo tako kot oni plačevali turistični takso. Veljajo dvojna merila, ki jih bodo morali spemeniti in urediti.
A to so izjeme, ki mečejo slabo luč na ostale. Tega nikoli nisem doživela na otokih ali kjerkoli drugje. No prijateljice Cluba 466 pa smo na Pagu doživele šok, ko so nam izstavili račun za 466 evrov (od tod kasneje tudi ime našega kluba) in ga, po naši pritožbi v minuti znižali za 150 evrov. Take stvari se žal še vedno dogajajo.
Club 466 na Pagu
10) Sama, s svojimi izkušnjami, verjetno sedaj že lahko narediš blago primerjavo med »hrvaško in slovensko turistično javnostjo.« Kaj ti pravita razum in čustva?
Z Veroniko Podgoršek, Dejanom Zavcem in Ano Žvorc
Težko sodim, vendarle imam premalo izkušenj s sosednjega terena. Slovencem ne gre oporekati strokovnosti, a žal moram povedati, da v Sloveniji opažam neodprtost, večno rivalstvo, nepripravljenost sodelovati, težko dostopnost, do nekaterih enostavno ne moreš priti. Včasih mesece čakam odgovor ali termin za sestanek. Velikokrat se zgodi, da ne dvigujejo več telefona. Tudi stroka je nepripravljena za sodelovanje, za intrevjuje moraš prositi. Nato se opravičijo in pojasnijo, da to sicer ni njihova praksa, da so ažurni, a ponovno čakaš mesece na odgovore, ki jih na koncu ne dobiš. Ustvarjajo se nekakšne struje, vsaka deluje po svoje. Morda so Hrvati nekoliko bolj odprti in dostopni, pripravljeni sodelovati.
11) Anita, te Hrvati lepo sprejmejo kot urednico strokovne revije? Kaj jih zanima? In fokus tvoje poklicne in človeške radovednosti, kam ga najpogosteje usmerjaš?
Moje izkušnje s Hrvaško turistično skupnostjo so fantastične. Navdušeni so, hvaležni za projekt Destinacija, ažurno dostavljajo materiale, vabijo na srečanja. Med letošnjim dopustom sem navezala še nekaj stikov s hotelirji, predstavniki turističnih organizacij in vsi so zelo dostopni. Hrvate zanima predvsem, kako se še drugače promovirati in predstavljati v Sloveniji. Kako Slovence privabiti v času izven sezone. Destinacija jih je navdušila, saj predstavlja direkten kanal, preko katerega lahko informacije o svoji ponudbi dostavijo na mize turističnih agencij in podjetij v Sloveniji.
In še glede fokusa moje poklicne in človeške radovednosti: odnosi med ljudmi in komunikacija, za katero verjamem, da je bistvo vseh odnosov. In prav tej se posvečam največ, v vsakem poslovnem razgovoru, v poslovnem odnosu s strankami, v vsaki predstavitvi, na vsaki kavici...Preučujem jih in z veseljem svetujem, če kdo želi nasvet.
12) Kam ponavadi s svojo družinico (in prijatelji) odhajate na »hrvaške poletne počitnice«? Pogrešaš kakšne storitve v tem kraju, kaj ti gre »na živce« in kaj je tisto, kar te tam najbolj privlači ali razveseli?
Kot sem že dejala, na Brač, v Postiro ali v Supetar. Ker je to moja najljubša destinacija in se rada vračam, ne pogrešam kaj dosti in se tam odlično počutim. Navdušena nad prijaznostjo, plažami, gostinsko ponudbo, športom, čistim morjem. Na živce pa mi grejo preglasni turisti na plaži. Če kaj pogrešam, je to res dober sladoled, kot ga imamo v Mariboru.
13) Anita, v intervjujih zmeraj sprašujem po stvareh, ki lahko polepšajo življenje slovenskemu turistu. Tudi tokrat se ne bova izneverila bralcem www.pag.si. Prosim, povej, lahko bralcem našega turističnega portala svetuješ in jih napotiš v kakšno dobro ali odlično gostilno/konobo (kjer ne bodo zapravili celega premoženja)? Mogoče lahko narediš tudi za širšo okolico Maribora?
Seveda, z veseljem. Na Hrvaškem je to konoba Toni v Dolu na Braču, majhnem kraju, dva kilometra v notranjost otoka. Pa vinarija Boškinac na Pagu, nekoliko dražja sicer, a s čudovitim ambientom. V Mariboru imamo v zadnjem času veliko odlične kulinarične ponudbe v centru mesta in bližnji okolici, med kmečkimi turizmi pa zame izstopa najvišji na Urbanu.
14) Nadaljujva v istem stilu … Lahko našteješ vsaj petih (hrvaških) obmorskih krajev, ki so zares vredni našega obiska (in zakaj)?
Postira na Braču, ki prepriča s svojo lokalno pristnostjo in še vedno ni preveč turistično obljudena. Tam lahko zjutraj še vedno v miru posediš na kavici v Vrši in uživaš ob mimohodu sprehajalcev, medtem, ko ribiči na ogled postavijo svoj nočni in jutranji ulov. Hvar na otoku Hvaru, čudovito mesto, žal zdaj prepolno turistov a vendar kulturno bogato, z lepimi plažami za bregovi nasproti glavne marine. Pa Vrboska na Hvaru, čisto nasprotje živahnega Hvara, kjer se včasih zdi, da je živjenje obstalo. Smaragdna voda in preprosti, gostoljubni domačini. Vodice, do 15. julija in po 15. avgustu, v času, ko tam ni množice turistov. Imajo vse: raznolike, lahko dostopne paže, čudovito mestno jedro, pestro večerno dogajanje na rivi in veliko možnosti animacije za otroke.
Če se zares želite odmakniti od vrveža in vsakdanjosti, pa so tukaj Kornati, vendar tudi izven glavne sezone, ko tam mrgoli navtičarjev. Imela sem to čudovito izkušnjo, da sem kot novinarka doživela 4 dni ribolova s kornatskimi ribiči. Kjer smo jedli, kar smo nalovili in spoznavali najbolj skrite kotičke in konobe Kornatov. Nepozabno. Med najlepšimi mesti pa sta gotovo tudi Split in Zadar s svojim pestrim nočnim življenjem.
S sinom Poldetom
15) Kot odlično poznavalko dogajanja v (slovenskem) turizmu te bom prosil, da mi daš nasvet in mi priporočaš vsaj tri osebe, s katerimi bi bilo lepo narediti kakšen zanimiv (turistični) intervju.
Uh, ta je težka. V Destinaciji smo v zadnjem letu naredili intervjuje z skoraj vsemi, ki na nek način kreirajo vrh turizma, a tu mislim ljudi na državnih ali občinskih vodstvenih položajih. Žal nam, klub trudu ni uspelo le z direktorico Turizma Ljubljana, morda uspe vam.
Sicer pa najzanimivejše zgodbe prihajajo od ljudi, ki živijo turizem. Zato z vsem srcem priporočam Dominiko in Igorja Oswalda, Mariborčana, ki sta sedem let z nahrbtnikom potovala po svetu in o tem izdala tudi knjigo Enosmerna vozovnica. Ogromno, predvsem o kolesarskem turizmu zna povedati Sašo Ćosić, direktor Večer Toursa. Zanimiva sogovornika, ki nasplošno vesta veliko o turizmu in trendih, pa sta tudi Aljaž Lukman, SKIFUN in Primož Longyka. Naj bo zaenkrat dovolj.
