Kišomir
, projekt, ki se ne boji dežja (hrvaško »kiša« - slovensko »dež«) , nam je predstavila Mirna Deskar. Poglejmo, kaj je povedala ustvarjalka ter tudi lastnica blagovne znamke, projekta Kišomir, ki slavi predvsem pisane in s prepotrebno dozo optimizma navdihujoče dežnike, ki nam tudi v turobnih deževnih dneh narišejo nasmeh na ustnicah.
»KišoMir je domača blagovna znamka, ki je nastala povsem spontano in povsem nenačrtovano pred natanko petimi leti. Moje ime je Mirna Deskar, sem magistra razrednega pouka in diplomirana montessori vzgojiteljica, ki trenutno dela v šoli v podaljšanem bivanju. Stara sem 24 let in živim v Zagrebu. Odkar pomnim, rada ustvarjam z rokami – predvsem rišem in slikam, pa modeliram, fotografiram, urejam prostore ... KišoMir je nekako kombinacija vsega, kar imam rada in kar pravzaprav sem.
Vedno sem imela veliko idej, a pred vpisom na fakulteto preprosto nisem vedela, kako točno jih uresničiti in me je bilo nekako sram izstopati na tak način. Z leti je moje glavno vodilo postalo, da želim oblikovati nekaj svojega, kreativnega in unikatnega, kar bo všeč drugim okoli mene, a jim bo hkrati koristno. Za dežnike sem se odločila, ker je tisto jesen zunaj zelo pogosto deževalo in sem opazila, da je ljudem dež kvaril razpoloženje. Sklenila sem, da nočem več videti ljudi s čemernimi izrazi na obrazih, ki komaj čakajo, da dež mine. Naveličala sem se gledanja navadnih enobarvnih dežnikov, zato sem se odločila, da jih poskusim vsaj malo spremeniti in polepšati na svoj način.
Vse se je začelo, ko sem nekega dne pobarvala navaden siv dežnik, ki sem ga imela doma. Ko sem svojo idejo predstavil staršem in prijateljem, jim je bilo to sprva zelo nenavadno, a so me že od samega začetka podprli. Še danes so moj največji veter v hrbet, iskreno mi pomagajo, ko potrebujem pomoč. Tako je čez čas nastalo prvih nekaj mojih dežnikov – t.i. KišoMirov, prijateljica pa me je nagovorila, da jih objavim na instagramu in pokažem tudi drugim ljudem, v javnosti.
Mislila sem, da bodo moji dežniki ostali povsem neopaženi, a so dejansko zelo hitro postali prava uspešnica. Vmes sem si izmislila ime KišoMir kot kombinacijo mojega imena Mirna in besede dež (opomba: kiša – dež). To se je kasneje izkazalo za zelo domiselno, zanimivo, tudi zapomljivo in tako je to ime ostalo vse do danes.
Poslikavam predvsem bele in črne dežnike z ročajem. Običajno po dogovoru z osebo, ki ji je moj KišoMir namenjen, najprej zberem ideje in v glavi ustvarim "miselno skico", po potrebi pa tudi na papir. Nato včasih, odvisno pač od motiva, na dežnik s kemičnim svinčnikom narišem nekaj glavnih črt, ki mi kasneje pomagajo urediti likovno kompozicijo na dežniku, šele nato sledi glavno risanje s flomastrom in mešanje ustreznih barv ter na koncu slikanje s čopičem in samo piljenje želenega motiva.
Ko je slikanje končano, je treba dva dni čakati, da se barva popolnoma posuši, da postane popolnoma vodoodporna. Sledi fotografiranje, KišoMir je namreč v bistvu za kupca končan in pripravljen za zaključno pakiranje in pošiljanje na želen naslov. Zaenkrat popolnoma vse naredim sama, - seveda - ročno, brez pomoči strojev pa tudi drugih ljudi - čeprav bi bila pogosto vesela pomoči.
Poleg dežnikov zadnji 2 leti izdelujem tudi personalizirane voščilnice in risbe za vse priložnosti. To me zelo izpolnjuje, polni mojo dušo, saj vem, da sem na ta način ob posebnem dogodku nekomu za vedno ohranila nepozabne spomine in lepe želje. Čas izdelave mojih izdelkov je odvisen predvsem od kompleksnosti dizajna in koliko drugih obveznosti imam v danem trenutku, predvsem pa od tega, kolikšen je moj trenutni navdih. Navdih pa iščem in ponavadi tudi najdem povsod okoli sebe – npr. v prekrasni naravi, na spletni strani pinterest, v pripovedovanju ljudi, v hobijih posameznikov.
Najraje rišem cvetlične motive, pa naj bo to na voščilnice ali na dežnike. Po drugi strani pa me ljudje velikokrat presenetijo s svojimi oblikovalskimi idejami in včasih sem na začetku skeptična, kako bo vse skupaj izgledalo, na koncu pa mi ravno takšna dela mnogokrat postanejo zelo ljuba in privlačna, saj pripovedujejo neke posebne, specifične zgodbe.
Nikoli nisem obiskovala tečaja risanja ali pisanja, tudi v moji družini se nihče ne ukvarja s čem podobnim. Vsega sem se naučil sama in zelo spontano, tudi dokaj počasi, saj so me te, obrtniško – umetniške, stvari zanimale že od mojega zgodnjega otroštva. Kakorkoli, v prihodnosti bi se rada udeležila vsaj nekaj tečajev, da bi še izboljšala svoje znanje, da bi bili moji izdelki, moja dela, še lepši. Treba se je namreč zavedati, da se človek uči dokler je živ.
Iskreno povedano, še danes ne morem verjeti, koliko ljudi se je sčasoma začelo zanimati za moje delo. Moram pa poudariti, da sem vsem, ki me podpirajo, neskončno hvaležna. Upam, da bo KišoMir za vedno ostal moj mali zlati, čarobni svet, v katerem sem najsrečnejša, pa naj bo to bodisi v obliki resnega, rednega posla ali le hobija. Ker je to nekaj, kar me resnično veseli, bi rada s tem zagotovo nadaljevala in še razširila ponudbo. Načrtujem tudi slikanje, poslikavo drugih predmetov, pa tudi digitalnih ilustracij, bomo pa videli, kaj bo prinesel čas. Vsekakor pa se zelo veselim vsega, kar mi bo prinesla prihodnost.«
Projekt Kišomir, delo Mirne Deskar, lahko spremljate na spletnih straneh instagrama in facebooka.
Ps. Za tekst in fotografije se uredništvo www.pag.si, slovenskega portala o hrvaškem turizmu, zahvaljuje Mirni Deskar.
