![](https://pag.dplanet.si/uploads/blogs/1f37450a-76b0-4616-94b4-0d0acb273755/Jadrija-riba.jpg)
Jadrija
pogumno, fotogenično in samozavestno vstopa v drugo stoletje svojega obstoja. Ustanovitelji legendarne plaže Jadrija zagotovo niso slutili, da bo njihovo delo iz betona, kot takratna tehnološka inovacija par excellence, preživelo vse do danes.
Ustvarjalci spletne strani jadrija.net, ki je v celoti posvečena le Jadriji, temu danes priljubljenemu obmorskem letovišču v bližini Šibenika, so uvodoma navedli, da ustanoviteljem Jadrije v številnih desetletjih razvoj Jadrije verjetno ne bi bil popolnoma všeč, vendar bi – v povprečju gledano - stoletje življenja Jadrije vendarle morali oceniti s pozitivno oceno, še več, zagotovo bi morali biti več kot le zadovoljni.
Jadrija je danes, kot smo že navedli, ne le plaža, ampak tudi turistično, z vikendi posejano manjše naselje, tudi mestna četrt Šibenika. Kar je nekoliko čudno, saj se Jadrija ne nahaja, tako kot mislijo mnogi, v neposredni bližini mesta Šibenik.
Zemljevidi spletnega velikana google nam razkrijejo, da je od Jadrije pa do središča Šibenika okrog petnajst kilometrov, za kar potrebujete okrog 20 minut vožnje z avtomobilom. Se pa je do Adrije mogoče elegantno, v enakem času (20 minut) in turistom dokaj poceni (dva do tri evre za povratno vožnjo) prepeljati tudi s taksi čolnom (brodica Plima), ki v poletnem, turističnem času vozi vsako uro.
Če hočete na Jadrijo iz Šibenika z avtom, potem se boste peljali po stari dobri Jadranski magistrali in čez znameniti betonski Šibeniški most, ki je bil zgrajen v letih 1964 – 1966. Ob mostu je postavljen hotel Panorama, mnogi turisti se ustavijo na njegovem parkirišču, ker Šibeniški most nudi prekrasen razgled na Šibenik, predvsem pa na izliv reke Krke. Šibeniški most je tudi odlična lokacija za tiste, ki iščejo dodatni adrenalin v življenju, tam lahko namreč v turističnih mesecih doživite spektakularen bungee skok.
Severnozahodno od Jadrije je zrasla Srima, ki se nadaljuje v Vodice. Jadriji najbližji je majhen, nenaseljen otoček Lupac, nekoliko večja in turistično zelo zanimiva pa sta otoka Prvić in Zlarin.
Če pogledamo zemljevid nekoliko natančneje, ugotovimo, da Jadrija leži v neposredni bližini kanala Sveti Ante, ki ga vsak s svoje strani pazita svetilnik Jadrija (v bližini plaže Jadrija) in – čez kratek morski kanal - trdnjava sv. Nikole (mimogrede – do trdnjave pelje čudovita sprehajalna pot).
Spletni portal e-morje je o svetilniku Jadrija zapisal takole: »Svetilnik Jadrija je bil zgrajen na rtu Jadrija leta 1871 na levi strani kanala Sv. Ante pred vhodom v pristanišče Šibenik. Sestavljata ga manjši osmerokotni stolp (ki je visok 12 metrov) in zgradba s skupno površino 210 kvadratnih metrov. Svetilnik je priklopljen na javno elektroomrežje in na mestni vodovod. Je avtomatiziran in vključen v sistem daljinskega nadzora. Na njem ni več posadke«. Tik ob svetilniku, na rtu boste sprehajalci, v manjšem borovem gozdičku, naleteli na nekaj deset – večinoma manjših - lesenih utic, ki so »verjetno improvizirani vikend objekti«.
Sedaj pa se vendarle posvetimo sami plaži Jadriji, srcu našega tokratnega prispevka. Plaža Jadrija se razteza skorajda v dolžini enega kilometra ob Jadranu, tako da boste zlahka našli primeren košček plaže zase. Plaža ima dva lica, prvo je tisto s kultnimi pisanimi kabinami (jaz sem jih oklical kar za »garderobe«) in betonskimi pomoli ter betonskimi vstopi v samo Jadransko morje, drugo pa je pa dolga prodnata plaža, ob kateri se zlahka najde senca dreves ali kakšen »osvežilen bife«.
S prepoznavnim retro videzom in živopisanimi barvami na kabinah nas vrne v pisana šestdeseta leta prejšnjega stoletja, vendar zgodba o Jadriji sega še dlje v preteklost. Ideja o oblikovanju šibeniškega morskega kopališča se je porodila pred dobrimi sto leti, davnega leta 1921, ko sta dva navdušenca - Šime Grubišić Rovilo in Ante Frua - postavila temelje kopališča, ki je postalo zelo priljubljeno med meščani Šibenika in njihovimi obiskovalci (turisti).
Še konec devetnajstega stoletja je bil manjši, štrleči del obale s svetilnikom še otoček, plitvina pa je vodila do današnje Jadrije. Vizionarska Šime in Ante sta vrednost te lokacije spoznala ob pogozdovanju obale. Zelenje okoliških gozdov, lepota narave, čistost morja, svež zrak (z blagodejnim vplivom na zdravje) sta ju čista prevzela. Njuna ideja je naletela na izredno plodna tla, do realizacije je prišlo v pičlih dveh letih.
Plaža Jadrija je bila uradno odprta avgusta 1922, ime je dobila po Svetem Andreju (Svetom Andriji), »svetilniškem« otočku, s katerim je bila istega leta umetno povezana. Že na samem začetku je imela Jadrija 25 (moških) kabin na vzhodu in 25 (ženskih) kabin na vzhodu (to so bile javne kabine – za najem -, kasneje pa so člani Jadrije začeli graditi tudi svoje kabine v velikosti 2,5 x 2,5 metra), odlično vzdušje kopališča Jadrija pa je dopolnjeval bife s terasami za sončenje.
»Gradnjo kabin, priročnih vikendov, teras, betonske plaže Jadrije so omogočili predvsem premožnejši Šibenčani, ob koncu veselih in prijaznih dvajsetih let prejšnjega stoletja pa so se začela prirejati različna športna tekmovanja (vaterpolo), plesi z glasbo in tudi izbori miss Jadrije. Seveda so se tam dogajale tudi neprijetne ali pa nore stvari, npr. prepiri med fanti so bili običajen pojav, leta 1955 pa je deček s kamnom premagal manjšega morskega psa in ga potegnil na obalo,« zapiše portal punkufer.dnevnik.hr na svojih spletnih straneh.
Ob plaži Jadrija je skozi stoletje razvoja zraslo manjše vikendaško oziroma počitniško naselje, tam se najdejo tudi številni apartmaji za najem. Izletniški kopalci skorajda zagotovo ne bodo imeli resnih težav s parkiranjem, saj so v neposredni bližini luke (samo za manjše »brodice in čolne«) na voljo številna parkirna mesta.
Če pa dopustujete v samem Šibeniku in ste mogoče celo brez svojega vozila, pa je zagotovo najbolj enostavno, elegantno in zanimivo, da se na Jadrijo odpravite s »taxi-čolnom«.
Mimogrede, iz Šibenika lahko s pomočjo »mestne brodske linije« obiščete še kakšno drugo plažo, mi smo npr. obiskali tudi zelo majhno plažo Martinska, ki se nahaja prav nasproti starega mestnega jedra Šibenika. Čeprav Martinska (ponavadi) ne nudi ničesar razen morja in sonca (pa tudi samokolnic in labodov :-)), smo bili z našo odločitvijo zelo zadovoljni, saj smo si lahko fotogeničen Šibenik ogledali tudi z morske strani (glej fotografije).
Kaj reči ob samem koncu prispevka o Jadriji? Da nam ne boste očitali pretiranega navijaškega pristopa, bomo navedli le nekaj stavkov enega rednih poletnih dopustnikov iz Jadrije: »Jadrija ima družinsko, sproščeno vzdušje. Zelo hitro spoznaš ljudi in neverjetno je, koliko znanih in uspešnih ljudi tam preživi poletje.
Ko pridem v Jadrijo, imam vtis, da sem se vrnil v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. Jadrija se ni ujela v past sodobnih turističnih trendov, to je meni romantično. Mislim, da je težko najti kraj na Jadranu, kjer ob enajsti uri dopoldan še ni hrupa. Ob tej uri še vedno slišite šum morja. Na Jadriji imaš občutek, da si na otoku, v resnici pa si povezan s kopnim«.
Ali z besedami že omenjenega portala punkufer: »Čeprav je danes Jadrija moderna plaža z vso infrastrukturo, čolni in avtomobili parkiranimi nedaleč od same plaže, je ritem življenja tukaj na Jadriji uspel ostati sproščen, retro barve kabin Jadrije pa še vedno obujajo lepe spomine, nostalgijo in upanje, da je Jadrija zvezdniško preživela šele prvo stoletje v nizu«.
Ps. Tekst in fotografije, Peter Gavez, www.pag.si, portal o hrvaškem turizmu.
![revija](https://pag.dplanet.si/library/images/book-top-mockup-master@3x.png)