Blato, ki ima ulice poimenovane le s števili (?!), leži v notranjosti zahodnega dela otoka Korčule na nadmorski višini 75 metrov, ob cesti Vela Luka (7 km) - Korčula (36 km).
Samo naselje Blato se nahaja amfiteatralno na pobočjih treh gričev, pokritih z borovim gozdom in številnimi sadovnjaki. Od severne obale otoka Korčule (Prigradica) je vasica Blato oddaljena 4, od južne obale (Prižba in Gršćica) pa 5 kilometrov. Tako Prigradica kot Prižba sta del občine Blato, kar pomeni, da Blato vendarle ima svoj »samostojen in lasten izhod na morje«.
Dolžina obale občine Blato je 36,3 kilometra, ozemlje celotne občine Blato pa se razteza na 66 kvadratnih kilometrih. Z upravnega vidika Blato spada v Dubrovniško-neretvansko županijo, v kraju Blato pa danes živi nekaj čez 3.500 ljudi.
Na območju občine Blato prevladujejo velika obdelana polja, pobočja nižjih okoliških hribov in gričev pa so večinoma zasajena z oljkami, vinsko trto in delno tudi rožiči (hrvaško – rogači).
Na območju občine Blato se nahaja svojevrsten, edinstven spomenik človeškemu delu, to so kamniti zidovi (suhozidi). Nekateri hrvaški mediji ocenjujejo, da skupna dolžina suhozidov na območju občine Blato presega dolžino Zemljinega oboda. Občina Blato je zapisala: »Ta kultivirana pokrajina je edinstven spomenik človeškega dela in jo je treba valorizirati kljub degradacijskemu procesu, ki je sledil velikim požarom in gospodarskim izseljevanjem, ko sta bor in makija osvojila neobdelana zemljišča«.
Prebivalci Blata pridno kmetujejo, poleg tega so številni zaposleni v »zadružni« tovarni ladijske opreme, plovil (Radež), ukvarjajo pa se tudi z vinarstvom ter proizvodnjo in prodajo vina - predvsem sort plavca mali, pošip, cetinka, maraština -, žganja in oljčnega olja (zelo uspešna pri tem je predvsem domača zadruga Blato 1902 d.d.).
Seveda se v Blatu, tako kot povsod po Dalmaciji, pospešeno in uspešno razvija tudi vseprisotni turizem. Ta ima mnogokrat korenine v sami zgodovini kraja, zato se tudi mi sedaj dokaj pospešeno sprehodimo po pajčevini, ki se drži Blata, enega izmed najstarejših naselij na prečudovitem otoku Korčuli.
Blato je, zaradi različnih dejavnikov (o njih nekoliko kasneje), vsekakor ohranilo čar preteklih časov.
V Blatu na Korčuli so našli predmete človeške prisotnosti izpred 5.000 pa tudi gradišča Ilirov, Dalmatov in Keltov iz poznejšega obdobja. Rimljani so otok osvojili od 33. do 35. pr. Kr. Zadnja bitka je bila pri Blatu, pri gradini Kopila (kopila = poboj). Hrvati so prišli na otok okoli leta 630 in naselili območje Blata, kjer so se združili z romanskim prebivalstvom, ki je pobegnilo iz porušene, razrušene Salone.
Turistična skupnost o razvoju kraja zapiše približno takole: »Blato kot eno najstarejših krajev v notranjosti otoka je bilo varno zatočišče v primeru napadov piratov. Naselje Blato ni imelo le pomembne (skrite in varne) strateške lege, temveč se je nahajalo tudi v neposredni bližini rodovitnih polj (na katerih so v tistih »srednjeveških stoletjih« sejali predvsem žito) oz. jezera, ki bi pozimi poplavljalo, poleti pa presahnilo ter tako zagotovilo prepotrebno rodovitno dolino«.
Na območju Blata je plemiška družina Arneri imela velika posestva. V mestu je bilo zgrajenih več manjših dvorcev (hrvaško – kaštelov), med katerimi izstopata predvsem kaštel družine Arneri (konec 14. stoletja; tam – upajo -, da bodo nekoč uredili muzej) in kaštel družine Petković (konec 15. ali začetek 16. stoletja).
V občini Blato je v stoletjih zgodovine zraslo 33 cerkva in kapelic, najstarejše pa se omenjajo že v 14. stoletju. Poleg najpomembnejše, župnijske, cerkve so to še naslednje cerkve: sv.Marko, sv.Ivan, sv.Martin, sv.Mihovil, sv.Kuzma i Damjan, sv.Juraj, sv.Antun, sv.Jeronim, Gospa od Poja i sv. Križ.
To, da je bilo veliko Blatsko polje, po katerem je kraj Blato dobil tudi ime (staroslovansko naj bi beseda blato pomenila veliko vodno površino ali/in površino okoli nje), občasno poplavljeno in da je iz rodovitne zemlje Blatskega polja vsako leto nastalo (presihajoče) jezero, smo že omenili.
Dodajamo pa še, da so domačini dolga stoletja sanjali izsušitev tega »svojega občasnega jezera« ter tako tudi neprimerno boljše pogoje za še uspešnejše izkoriščanje rodovitnega Blatskega polja. Želja se jim je uresničila leta 1912, ko so dokončali izkop predora od Blatnega polja do zaliva Bristva v dolžini dobrih dveh kilometrov, s čimer je bila dosežena prva večja kmetijska melioracija v Dalmaciji.
Prvih (skorajda) dvajset let dvajsetega stoletja se v Blatu cedita med in mleko. V tistih letih je namreč Blato proizvedlo preko 1000 vagonov vina za samo prodajo v tujino ter dodatno izvozilo tudi 30 vagonov olivnega olja.
Izsušitev jezera (leta 1912) in posredno večja kmetijska učinkovitost na pošteno razdeljeni zelo plodni »novi« zemlji (v velikosti 130 hektarjev) rodovitnih njiv, ki so jo pridobili z izsušitvijo jezera, ter predvsem odlične cene pri prodaji vina sta razvoj Blata dvignila še na višjo razvojno raven.
Najbolj idilično obdobje v celotni zgodovini Blata podkrepijo še nekateri naslednji naključno izbrani podatki: gradijo se skladišča (za vino in olje) in moderno pristanišče v bližnji Prigradici (ki postane Blatu »osnovno okno v svet«), sadi se kilometer dolg lipov drevored, gradita se nova bolnišnica in šola za kar 800 (!) učencev.
Takratni gospodarski razcvet zrcalno spremljata – seveda - tudi gradnja novih hiš in odlična demografska slika. Občina Blato postreže z natančnimi podatki: »Od leta 1820 do 1910 se je število prebivalcev na območju občine Blato povečalo za 6.271, Blato je imelo leta 1910 kar 8.862 prebivalcev.
To je zagotovo največje število prebivalcev, ki so naseljevali Blato v njegovi zgodovini (mimogrede – Blato velja tudi za največjo vas v Kraljevini SHS)«.
Toda sreča v Blatu ne traja prav dolgo. Takoj po prvi svetovni vojni je izbruhnila »španjolina« (španska gripa) in vzela več življenj kot pravkar končana vojna. Toda nesreča ne počiva in ponavadi ne hodi sama. Zahrbtna rastlinska bolezen peronospora, ki je leta prej kosila po vinogradih zahodne Evrope, se je sčasoma razširila še v Dalmacijo, tudi v Blato.
Ljudje, ki so čez noč ostali brez zdravih vinogradov, brez vina, brez njihovega «temelja obstoja in življenja«, so v trenutku pahnjeni v strašno bedo in revščino, preostane pa jim le izseljevanje, ekonomska migracija (predvsem v Avstralijo, Brazilijo in južno Afriko).
Slikovito grozljiv je zapis, ki ga na najdemo na spletni strani občine Blato: »Dobesedno v enem samem dnevu, 21. aprila 1925, je iz Prigradice, ki jo je Blato gradilo v znak svoje veličine in moči, trebuhom za kruhom, izplulo 1200 prebivalcev Blata. Po tem tragičnem dnevu za Blato se je izseljevanje nadaljevalo z vedno manjšo intenzivnostjo vse do konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Zaradi takšnega izseljevanja je danes v Sydneyju več »Blačanov« kot v samem Blatu na Korčuli«.
Po drugi svetovni vojni, od petdesetih let prejšnjega stoletja, se v Blatu spodbuja razvoj industrije (ladijska oprema, tekstil), tradicionalno se še zmeraj pridelujeta tako vino kot oljčno olje, pa tudi turizem ima vse bolj pomembno vlogo. Tukaj nastopi trenutek, ko se mi poslovimo od zgodovine Blata in se v dokaj naključnem vrstnem redu lotimo pregleda najpomembnejših turističnih poudarkov občine Blato.
1. Drevored, aleja lip Zlinja in park v Blatu
Lipov drevored (aleja z imenom Zlinja) je bil zasajen leta 1911 in se razteza vzdolž celotne glavne ulice.
Drevored Zlinja je dolg kar en kilometer in je drugi najdaljši lipov drevored v Evropi – na prvem mestu je znameniti berlinski Unter den Linden.
Kot zanimivost dodajmo, da je aleja široka točno toliko, da sta lahko – v zlatih časih Blata - polno natovorjena osla mirno in zlahka odpeketala eden mimo drugega.
Center Blata dodatno krasi tudi manjši urejeni park, ki v poletnih mesecih ponuja naravno senco in s svojo svežino predstavlja prisrčen »turistični bonbonček« tega kraja.
2. Župnijska cerkev »Svih Svetih« in loža
Triladijska župnijska cerkev »vseh svetih«, ki dominira v kraju Blato, se omenja v pisnih virih iz štirinajstega stoletja, nekateri viri pa umeščajo njen začetek gradnje že v deseto stoletje.
Zgrajena je bila v središču mesta, ob prostranem trgu, ki ga domačini imenujejo »plokati«, kjer še danes izstopa skupaj z zvonikom in večjo ložo (kjer so se stoletja zbirali veljaki in razpravljali o tem in onem).
Spletna stran ikorculainfo.com glavno cerkev v Blatu opiše takole: »Sedanjo obliko in zvonik je cerkev dobila v 17.-18. stoletju, v baroku. Na glavnem oltarju je slika beneškega umetnika Girolama Da Santa Crocea, »Vsi Sveti« iz leta 1540. Poleg oltarja so dragoceni poznorenesančni rezbarjeni zborni sedeži, a v severni ladji razkošno rezbarjeni veliki okvir oltarne slike iz poznega 16. stoletja. Južni ladji je v 18. stoletju dodana kapela sv. Vincence mučenice, z bogato okrašenim marmornim oltarjem, njenim relikviarjem ter liturgijsko srebrnim okrasom.
3. »Svetište Blažene Marije Propetog Petković«
Tik nad župnijsko cerkvijo je možen zelo kratek ogled zelo lepo obnovljenega svetišča, ki je posvečeno nuni Marija Propetog Petković.
Rojena je bila konec devetnajstega stoletja v premožni družini, že od najzgodnejših dni je imela empatijo do ubogih, izbrala je svojo lastno pot in se kot redovnica včlanila v Družbo sester usmiljenk in pomagala revnim otrokom. Kasneje je odšla na misijo v Južno Ameriko, kjer je nadaljevala delo z revnimi otroki in sirotami ter ustanovila Red sester usmiljenk. Leta 2003 je bila razglašena za blaženo.
4. Kulturni center Blato
V pritličju »Kulturnega centra Blato« si je mogoče ogledati arheološko zbirko »Kopila«. Gradišče Kopila, predvsem njegova nekropola, ki leži na severnem robu Blatskega polja, je izjemno pomembno arheološko najdišče pozne železne dobe. Njegovo prostorsko izvedeno izvirnost sestavljata dva ločena jedra, sestavljena iz velikega števila medsebojno povezanih kompleksnih nagrobnih parcel nepravilne krožne oblike.
V kulturnem centru so razstavljene različne najdbe helenistične keramike, steklenega, jantarnega in kovinskega nakita ter deli oblačil in orožja, ki segajo od sredine četrtega do konca prvega stoletja pred našim štetjem. V drugem nadstropju Kulturnega centra Blato je sodoben galerijski prostor poimenovan po slavni domači slikarki Nataši Cetinić in v tem prostoru bodo na ogled številne razstave, predvsem sodobnih, umetnikov.
5. Etno hiša Barilo
Etno hiša Barilo je bilo najbolj sladko turistično presenečenje, ki smo ga doživeli ob našem »izletnikovanju« v Blatu. Etno hiša Barilo z etno zbirko se nahaja v središču Blata in je edinstven objekt/projekt otoka Korčule in Blata. Ogled etno hiše Barilo je, ob obvezni spremljavi hišne kustosinje, ki vam bo strokovno, pa tudi s ponosom in zanosom, predstavila dom svojih prednikov (ter ob tem življenje Korčulanov), vsekakor zelo priporočljivo.
Zbirka Barilo je sestavljena iz velikega števila uporabnih predmetov navadnega človeka otoka in kraja. Etno hiša obiskovalcem ponuja posebno in nepozabno vzdušje otoškega ambienta, tradicionalno gostoljubni gostitelji pa vam bodo skušali prikazati življenje in običaje svojih prednikov.
Zbirka Barilo ima status kulturne dobrine in je vpisana v register kulturne dediščine Republike Hrvaške, inventar zbirke obsega skupno 579 predmetov. Etno hišo sestavljata notranji in zunanji razstavni prostor. Notranji prostor sestavljajo stari kamin (dimnik), dnevna soba (tinel), spalnica, kuhinja in soba z veliko zbirko narodnih noš, oblačil in rokodelskih izdelkov iz preteklih časov. Zunanjost zbirke sestavljajo kmetijsko orodje, ribiški pribor in množica kamnitih uporabnih predmetov.
Posebej izpostavljamo zanimiv vrt, kjer lahko spoznate avtohtone aromatične zdravilne in okrasne rastline tega kraja. Po končani ekskurziji (odlično, zanimivo, humorno predavanje, kjer minute letijo kot sekunde!) lahko poskusite različne likerje, žganice in olivna olja ter se odločite za nakup odličnega, avtohtonega darila.
6. Kumpanjija
Kumpanjija je ples z meči, zelo je podoben bolj znani moreški, ki pa se izvaja predvsem na območju mesta Korčule. Ples kumpanjija vleče svoje korenine iz srednjega veka, iz tedanjih vojaških enot. Najstarejši pisni dokument o kumpanjiji je statut otoka Korčule, ki omenja, da so že takrat pod tem imenom na otoku obstajale vojaške enote, ki so branile otok pred Turki in drugimi zavojevalci.
Viteško združenje "Kumpanjija Blato« je društvo, ki aktivno promovira in ohranja folklorno dediščino mesta Blato in otoka Korčule in je bilo ustanovljeno že leta 1927. Viteška združba iz Blata zbira in neguje materialno in nematerialno dediščino Blata: kostume, glasbila, pesmi, plese, predvsem »blatski tanac«, »kotiljun«, pustne plese in seveda istoimenski ples z meči – kumpanjija.
Tradicionalni osrednji nastop viteškega združenja je na dan Blata 28. aprila. Takrat je tudi dan svete Vincence. Sveta Vincenca je rimska mučenica, katere posmrtni ostanki so bili leta 1795 preneseni v Blato. Blatčani vsako leto praznujejo dan svete Vincence s slovesno mašo v župnijski cerkvi in veliko procesijo skozi Blato.
Turisti pa bomo ogled znamenitega borbenega plesa – kumpanjija - najlažje ujeli med 16. julijem in 15. avgustom, ko je v Blatu organizirana tradicionalna prireditev »Blatsko leto«. Dodajamo, da bomo o kumpanjiji, pa seveda tudi moreški, čez čas na www.pag.si še zagotovo pisali nekoliko podrobneje, vsekakor pa priporočamo, da si ogledate vsaj enega od teh dveh znamenitih korčulanskih plesov v živo. Verjemite, ne bo vam žal.
7. Lumblija in blatska torta – gastro izraz ljubezni
Lumblija je sladek kruh iz kvašenega testa, ki se ponavadi pripravlja ob spominu na pogrešane in mrtve, torej na začetku novembra. Lumblija svoj značilen okus dolguje posebni pozornosti in ljubezni potrebni za dokončanje dolgega procesa priprave in peke, pa tudi posebnim sestavinam, ki jih pripravimo in naberemo že poleti.
Lumblija tako vsebuje mandlje, orehe, rozine, pomaranče, limone, številne začimbe (ki so dodane v natančno določenih razmerjih) in nepogrešljiva sestavina lumblije, »varenik« oziroma sirup iz mošta, ki ga nekaj ur nežno kuhamo, reduciramo, dokler ne zavre, da postane temen in sladek.
Nastanek o lumbliji je, tako pišejo številni hrvaški viri, povezan z »ljubezensko legendo«. Ime peciva lumblija baje izhaja iz francoske besedne zveze "n"oublie pas" kar pomeni »ne pozabi me«.
Zaljubljeni pek Napoleonove vojske naj bi namreč prvi pripravil to kruhovo sladico, nežne besede slovesa zaljubljenega Francoza pa naj bi bile – seveda – namenjene prelestnemu dekletu iz Blata (ki pa je predvsem zaradi slabega znanja francoščine, poslovilni dar poimenovala, skovala kar v - lumblija).
»Blato in otok Korčula sta znana po tradicionalni sladici lumblija, od oktobra 2017 pa je gastronomija Blata in otoka Korčule bogatejša za še eno sladico – blatsko torto. Ti dve sladki dobroti poleg istih sestavin povezuje ljubezenska zgodba, prav ljubezen in lumblija pa sta Kristino Sardelić (Moja Nadalina) spodbudila k oblikovanju blatske torte - nove in edinstvene sladice z vsemi sestavinami lumblije. Blatska torta nosi namreč pridih preteklega časa in vsebuje vse sestavine, ki so se uporabljajo tudi pri tradicionalni pripravi lumblije, a so še vedno prilagojene brbončicam sodobnega potrošnika«, zapiše turistična zveza Blato.
8. Prireditve in športna aktivnost
Skozi tekst smo tu in tam že omenili posamezno kulturno-turistično prireditev, ki jo organizirajo v Blatu. Toda spodobi se, da jim vendarle posvetimo nekaj strnjenih stavkov. Blatsko poletje (od 16. julija do 15. avgusta) je tradicionalna poletna kulturna prireditev, ki Blatu in vsem njihovim gostom in turistom ponuja pester in bogat kulturno-zabavni program s poudarkom na ohranjanju kulturne dediščine.
»Tjedan Blata« (Teden Blata). Če Blato obiščete spomladi, boste lahko obiskali številne dogodke: od koncertov in razstav do cerkvenih procesij in nastopov folklornega društva. Blatski teden je umeščen med 23. aprilom, ko se praznuje dan osvoboditve Blata od fašistov, in 28. aprilom, dnevom sv. Vincence, zavetnica Blata. Pust v Blatu. Presenečeni boste, kako mladi in stari uživajo v tradicionalni zabavi, poskusili boste gastro specialitete in zaplesali v različnih ritmih in tradicionalnih pustnih plesih.
TZ Blato zapiše tudi: V Blatu je še posebej živa tradicija klapskega petja. Poleg tega, da sta otoka Korčula in Hvar najbolj sončna otoka na Jadranu, je Korčula tudi najbolj »muzikalna«. Kako točen je podatek o največjem številu poslušalcev na prebivalca, ni znano, a glasbeni talent Korčule so dokazali Oliver Dragojević in Jasna Zlokić iz Vele Luke, Meri Cetinić iz Blata, legendarna klapa Ošjak iz Vele Luke in današnji blatski, večkrat nagrajeni, cenjeni klapi Kumpanji. Zato ne preseneča, da v Blatu vsako leto prirejajo Večer klap Dubrovniško-neretvanske županije.
Seveda se v Blatu zavedajo pomena športnih aktivnosti, zato je njihova športna infrastruktura na zavidajočem nivoju. Štirideset kilometrov pohodnih stezic je speljanih tik ob morju, redno pa zavijejo tudi v notranjost otoka.
Pohodniške poti v občini Blato so mešanica poti, razdeljenih po zahtevnostnem kriteriju od planinskih, sprehajalnih, lahkih in težkih pohodnih poti. Na svoj račun boste prišli tudi tisti, ki imate raje kolo. V občini Blato je preko 140 km kolesarskih poti, ki so dobro označene. Kolesarji si niso enotni, katera kolesarska proga je lepša, katera privlačnejša. A vsi se strinjajo v enem – izkušnja s kolesarjenjem po otoku je enkratna in neponovljiva.
Tako. Pa smo se sprehodili skozi turistične klicaje (!) občine Blato.
Morebiti mislite, da smo pozabili na »blatsko morsko rivijero«? Nismo. Vendar mislimo, da si tako severna obala (Črnja Luka, Prigradica, Kurija, Popov Ratak, Naplovci, Rasoha) kot južna obala (Prižba, Gršćica, Karbuni in Triporte) zagotovo zaslužita poseben prispevek.
Kaj povedati za sam konec? Najprej moramo vendarle poudariti, da v Blatu ne boste lačni in žejni. Še več, kuharice in kuharji v Blatu so odlični (mimogrede – udeležite se lahko tudi kakšne kuharske delavnice), lokalni vinarji pa znajo ustvariti odlična vina.
Sprehod po ulicah Blata vas zna ponesti v neke druge, stare čase (mimogrede - mnoge hiše propadajo, ker »lastništvo ni urejeno«, saj se različni dediči velikokrat nahajajo na različnih kontinentih).
Tudi prijaznost domačinov do gostov in turistov v Blatu je pristna, novinarji www.pag.si, slovenskega portala o hrvaškem turizmu, smo prepričani, da boste uživali tako v bivanju v Blatu ali pa tudi, če si boste privoščili le izlet po občini Blato.
Fotografije: Turistična skupnost Blato in www.pag.si (fotogalerijo etno hiše Barilo objavljamo na koncu, hkrati pa še enkrat poudarjamo, da lahko le obisk v »živo« pričara šarm in zanimivost etno hiše Barilo. Hiša Barilo prinaša zgodbe, ki prisrčno dopolnjujejo turistično sliko Korčule).
