V lepote istrskega Vrsarja se je že v davnih časih zaljubil tudi italijanski avanturist, pisec in zapeljivec, osvajalec ženskih src, Giacomo Casanova.
V Vrsarju, ki ga Italijani imenujejo Orsera, je zanimivih in odličnih turističnih vsebin »kolikor hočeš«, to lahko zlahka potrdijo tudi številni slovenski turisti. Skorajda 40 tisoč Slovencev je v predkoronskem letu, letu 2019, prenočevalo v Vrsarju. Večinoma so dopustovali v kampih Valkanela, Koversada (naturistični), Porto Sole in Orsera ali pa v številnih privatnih apartmajih, pa tudi hotelih. In kaj so med počitnikovanjem turisti počeli v Vrsarju? Marsikaj.
Poglejmo turistično ponudbo Vrsarja podrobneje, začeli pa bomo, kakor je na www.pag.si običajno, s splošnimi podatki o kraju.
Vrsar je predvsem ribiški in turistični kraj na zahodni obali Istre. Nahaja se nekje na sredi med turističnima velikanoma, Porečem (10 kilometrov) in Rovinjem (ker moramo z avtom narediti ovinek okrog Limskega kanala, moramo prevoziti nekaj manj kot 30 km). Na severu je Vrsarju najbližja občina Funtana (ta je bila do leta 2006 še del občine Vrsar), ki se hvali tudi s parkom dinozavrov.
Občino Vrsar, v kateri živi nekoliko manj kot dva tisoč ljudi, sestavlja devet naselij: Begi, Bralići, Delići, Flengi, Gradina, Kloštar, Kontešići, Marasi in – seveda - Vrsar. Kraj Vrsar se nahaja na 54 m visokem griču ob morju, severneje ob izlivu, ustju Limskega kanala.
Izpred Vrsarja se nahaja Vrsarsko otočje, ki ga sestavlja 18 nenaseljenih otočkov in čeri, naštejmo največje: Figarolice, Galinera, Galopona, Gustog školja, Koversade, Lakala, Longe (Lunga), Orlandina, Salamona 2, Salamona 1, Sv. Jurja, Tufa, Zavate in drugi.
Hiter in zanimiv vpogled v zgodovino Vrsarja nam razkrije avtor Dragoslav Dedović na spletni strani dw.com: »Histri, venetsko-ilirsko pleme, ki jim Istra dolguje svoje ime, so tu prvi ustvarili svoja naselja. Dokler niso prišli Rimljani (vedno pridejo »nekakšni rimljani«), ki pokoljejo Histre in pokorijo Istro.
Zadnji histrski kralj Epulon se je fanatično branil. Njegovi bojevniki so ubijali lastne žene in otroke, da bi rimskemu sovražniku pokazali, na kaj vse so pripravljeni. Ko ni bilo več izhoda - se je Epulon ubil, zabodel se je z mečem. Nato se je zgodovina odvijala kot že znani film o različnih gospodarjih - Frankih, Bizancu, Benečanih, Francozih, Avstro-Ogrski, Italiji, Jugoslaviji in Hrvaški«. Več o slavni preteklosti Vrsarja pa bomo pisali nekoč v nekem drugem prispevku.
Stari Vrsar je nastal na vrhu hriba in se je kasneje razširil po pobočjih. Današnji Vrsar, ki temelji na turizmu, se razvija predvsem ob morju. »Vrsar je danes živopisano ribiško mestece z zgodovino, daljšo od skorajda 2000 let, je kraj edinstvene lepote, ki jo bodo prepoznali predvsem tisti, ki iščejo sprostitev na čistih obalah, kot tudi tisti drugi, ki si želijo vznemirljivih doživetij na njegovih številnih kolesarskih in peš poteh, so zapisali na spletnih straneh podjetja Maistra, ki v Vrsarju ponuja številne prenočitvene zmogljivosti.
Na www.pag.si si bomo največje turistične adute Vrsarja predstavili po, dokaj naključnih, točkah.
1. Zgodovinski spomeniki Vrsarja in kamnolomi
Vrsar je srednjeveško mestece, ki je svoje močnejše korenine pognalo na gričku v bližini ustja Limskega kanala, preden pa se je v 19. stoletja začelo širiti izven svojega obzidja, je bilo mesto v okvirih tega, kar danes poznamo kot t.i. »stari grad Vrsar« (staro mesto Vrsar). Zanimivo se je sprehoditi po ozkih, kamnitih ulicah in majhnih trgih, v stoletjih razvoja pa se je v Vrsarju in njegovem zaledju vendarle ohranila cela paleta zgodovinskih spomenikov.
Našteli bomo najbolj znane: cerkev sv. Foške (17. stoletje), glavna mestna vrata srednjeveškega Vrsarja, župnijska cerkev sv. Martina (19. stoletje), stara romanskega mestna vrata, cerkev sv. Antona (17. stoletje), ostanki starih rimskih vil med Funtano in Limskim kanalom, Poletna rezidenca poreških škofov (Kaštel), romanska bazilika sv. Marije od Mora (v luki v Vrsarju), starokrščanska bazilika, deli mestnega obzidja (ponavadi zliti s hišami).
Zgodovinskim znamenitostim Vrsarja je potrebno prišteti tudi stare (zapuščene) kamnolome. Rovinjsko–vrsarki kamen so uporabljali tako benečanski kot florentinski kiparji in gradbeniki. Največji vrsarski kamnolom med vsemi je bil Montraker, o njegovi pomembnosti pa priča tudi podatek, da je skozi zgodovino v celoten prihodek Vrsarja prispeval kar 15 odstotkov denarja.
V današnjem času se poleti v revitaliziranem kamnolomu Montraker odvija mednarodna kiparska šola, katere avtorska dela ostanejo Vrsarju ter s tem plemenitijo prostor in ljudi.
2. Razgledišča in legendarni ljubimec Giacomo Casanova
»Stari« Vrsar se od srednjega veka naprej nahaja na griču neposredno nad jadransko obalo. Ker je pogled na številne otoke, otočke, čeri in zalive več kot prekrasen, se je v mestu porodilo kar nekaj prekrasnih razglediščih.
Pri opisu najbolj zanimivih nam je pomagala Turistična skupnost Vrsarja, ki jih je približno takole opisala v naslednjih odstavkih. »Največja od vseh razglednih točk se nahaja pod cerkvijo svetega Antona Padovanskega, pod vrsarskimi Malimi vrati. Locirana je v senci dreves, s kamnito mizo, klopjo in tradicionalnim istrskim vodnjakom – šterno, v ozadju pa skriva intimni ambient malega trga.
Drugo razgledišče se nahaja za največjo, župnijsko cerkvijo svetega Martina, iz nje pa se pogled razširi proti severu, na Valkanelo in funtanski arhipelag. To je razgledišče z več nivoji stopnic, kar omogoča, da se tam lahko zadržuje in sedi večje število ljudi. Samo nekaj deset metrov pod njim se nahaja manjše razgledišče imenovano Bepo in Tonina, od koder pogled seže na severozahod. Impresiven je zaradi stilizirane skulpture moškega in ženske, ki predstavlja naslonjalo klopi.
Najlepši razgled zagotovo ponuja najvišja zgradba v Vrsarju, vrsarski zvonik. To je tudi najbolj obiskana razgledna točka, z nje pa seže pogled na rovinjsko sveto Eufemijo, vrsarske otoke, Funtano in okolico Poreča, kakor tudi na vrsarsko zaledje in tamkajšnjo gričevje. Noro, kajne?
Ena od vrsarskih večjih zanimivosti je njegovo povezovanje s pustolovcem in pisateljem Giacomom Casanovo. Italijan Giacomo Casanova, ki je bil za nekatere tudi pesnik, filozof, diplomat in znanstvenik, za mnoge pa predvsem goljuf, igralec na srečo in ženskar, je v Vrsarju bival vsaj dvakrat. Oba obiska, prvi leta 1743 in drugi leta 1744, sta bila bolj posledica naključja kot namere, a sta vendarle dokumentirana v njegovih slavnih Spominih.
Njemu v čast so že pred leti organizirali prireditev Casanovafest, kjer se je s pomočjo izložb, glasbenih prireditev, scenskih postavitev, književnih večerov, gastronomske ponudbe slavilo ljubezen samo.
Najbolj znan svetovni zapeljivec, Giacomo Casanova, je bil tudi inspiracija za organizacijo Casanova tour-a (igralci, oblečeni v srednjeveške kostume, nas skozi t.i. »story telling« koncept popeljejo v minule čase, na spoznavanje ljubezni na Casanovin način). Seveda pa lahko obiščemo tudi razgledišče, »vidikovac Casanova«. Tudi na tej razgledni točki je klop izvedena kot umetniško delo v istrskem kamnu. Na sredini razgledišča je posajeno drevo, ki v poletnih mesecih daje osvežilno senco.
3. Prireditve (zabava, šport) in park skulptur Dušana Džamonje
Prireditve lahko, več ali manj, delimo na dva osnovna sklopa: zabava-kultura in šport-adrenalin. Ker je šport v turističnih načrtih Vrsarja izredno pomemben, bomo najprej nekaj besed namenili njemu.
Športno-adrenalinske prireditve, ki so v Vrsarju že dokaj dobro uveljavljene so: Limes Bike Tour (rekreativna vožnja s kolesi po gozdu Kontija s kosilom v lovskem domu, zabavnim in animacijskim programom na cilju na rivi v Vrsarju; praviloma aprila), Lim Bay Challenge (tek, orientacija, kolesarjenje, nordijska hoja, plezanje, vožnja s kajaki, vse to predvidoma maja) in Ocean Lava Triathlon (oktobrska adrenalinska avantura: plavanje med otoki, kolesarjenje med oljčnimi nasadi, tek po promenadi ob morju).
Vrsar ponuja zares številne športne aktivnosti izven (navedenih) prireditev.
Našteli bomo najbolj popularne aktivnosti, ki Vrsar zlahka etiketirajo kot destinacijo športa in rekreacije: tek, kolesarstvo, sprehajanje, plezanje, tenis, ekipni športi, jahanje, paintball, jamarstvo (jama Baredine in Pazinska jama v »bližini«), aeropark Vrsar ponuja različne vsebine (šola letenja in padalstva, adrenalinski poleti v tandemu, akrobatski in panoramski poleti).
Seveda moramo poudariti tudi različne »vodne aktivnosti«: plavanje, potapljanje, izlete s turističnimi ladjicami (opazovanje delfinov, turistični ribolov), vožnje s kajaki, turisti radi obiščejo tudi vodna parka Aquacolors in Istralandija.
Številne športno-zabavne aktivnosti pa ponujajo tudi plaže: mestna plaža Montraker, plaža Belvedere, plaža Petalon, plaža Porto Sole, plaža Valkanela, nudistična plaža Koversada. Kolikor razberem na straneh TZ Vrsar, naj bi bilo dobro poskrbljeno tudi za naše štirinožne prijatelje – pse.
Tudi zabavno-kulturne prireditve pritegnejo turiste: »ribarska fešta«, stari sejem pod kaštelom, koncerti v cerkvi, morje in kitare, vrsarske serenade, Pramaliće, martinovanje, VAF (vrsarski art fest). Med naštetimi, vsaj po množičnem obisku, izstopa t.i. »ribarska fešta«.
Vrsarska najljubša promenada, riva, se v času »ribarskega praznika« zavije v nova oblačila in postane prisrčen gostitelj najbolj obiskanega festivala v čast ribičem in njihovemu ulovu.
Dodajmo, da sta v Vrsarju svoje zatočišče našla svetovno znana umetnika. V vrsarskih pejsažih, zlasti pa v kamnolomu Montraker, je inspiracijo našel eden največjih hrvaških slikarjev, Edo Murtić. Večji del leta je bival v Vrsarju, v svoji poletni rezidenci – ateljeju, ki se nahaja v najlepšem delu starega mestnega jedra. To, da je tak umetnik izbral Vrsar za svoj dom, je velik kompliment temu lepemu mestecu, ki ga je Murtić mnogokrat upodobil na svojih platnih.
V neposredni bližini Vrsarja se nahaja ena od svetovnih kulturno – turističnih atrakcij: park skulptur Dušana Džamonje.
Na gričkih nad morjem, na več kot 10 hektarih travnika, je slavni umetnik našel prostor za svoj atelje in delavnice, turisti pa lahko predvsem uživamo po sprehodu skozi idiličen park skulptur. Kipar Dušan Džamonja je razvil je nov način uporabe tradicionalnih materialov, uravnal togost kovine z organsko fluidnostjo narave ter ne da bi se poslužil naracije, prežel svoje monumente s človeško prisotnostjo. Več pa v tekstu (in fotogaleriji) z naslovom: Park skulptur Dušana Džamonje.
4. Naravne znamenitosti Vrsarja
Turistična skupnost Vrsar je na svoji spletni strani zapisala nekako takole: »Ambient otokov in zalivov, številnih čeri, od davnine prepoznavni neizčrpni viri pitne vode, važnost kamna in lokalnih kamnolomov ter pomembnost gričev (vključno s tem Vrsarjem) so bili že od prazgodovine ugoden okvir za naselje ljudi.
Danes je opisano naravno okolje ena najpomembnejših primerjalnih prednosti Vrsarja kot turistične destinacije, hkrati pa značilnost njegove široko znane krajinske prepoznavnosti, ki svojo polno afirmacijo najde v turistični industriji«.
Celotno področje Vrsarja pripada zahodno istrski kraški ravnini, področju, ki je znano po rdeči prsti (terra rossa), ob slikovitem celovitem arhipelagu, ki očara na razglediščih, posebej omenjamo še otok Svetega Jurija, ki je najbolj markantna naravna značilnost Vrsarja in okolice.
Otok Svetega Jurija leži tik ob obali, je vzdrževan in urejen, zaradi česar je idealen za družinske enodnevne izlete. Na njem so številne uživaške pešpoti, stari kamnolom, obnovljena romanska cerkev, z otoka pa je lep pogled na staro mestno jedro in sodobno vrsarsko marino (220 privezov, nemški navtiki so jo večkrat razglasili za »naj pristan« saj je sinonim odličnosti).
V zaledju Vrsarja se na 64 hektarih razprostira gozd Kontija, odlično ohranjen gozd belega gabra. Gozd Kontija je star že preko 140 let , ima status posebnega gozdnega rezervata, prebivalcem pa predstavlja pomemben lokalni simbol.
Med naravnimi znamenitostmi moramo še obvezno omeniti Limski kanal, ki ga bomo nekoč v posebnem tekstu obdelali nekoliko podrobneje.
Povejmo le, da se Limski kanal zajeda dvanajst kilometrov v kopno in vijuga globoko na vzhod, v srce istrskih tal, kjer obiskovalci radi obiščejo tudi jamo svetega Romualda.
Obiščemo pa lahko tudi drugo jamo ob obali Limskega kanala, t.i. »Piratsko špiljo«, piratski jamski bar, ki ponuja osvežilne pijače, koktajle in hrano. Piratska špilja je ime dobila po zloglasnem angleškem gusarju Henryju Morganu, ki se je v Istro zatekel pred angleškimi oblastmi. Znameniti gusar, ki je živel v sedemnajstem stoletju, naj bi v bližini Dvigrada celo zakopal zaklad, ki ga do danes še niso našli?!
Tako, pa smo v osnovi preleteli turistično ponudbo Vrsarja. Že sama dolžina našega osnovnega turističnega teksta o Vrsarju nam razkriva, da je to idlično istrsko mestece zares bogato z raznoliko turistično vsebino. Če upoštevamo tudi, da v teh koncih Istre »ljubitelji hrane in vina nikakor ne bomo trpeli«, nimamo prav nobenega razloga, da se na počitnice v Vrsar ne bi odpravili že kaj kmalu. Se vidimo v kampu, mogoče hotelu?
Ps. Uredništvo www.pag.si se turistični skupnosti Vrsar zahvaljuje za fotografsko gradivo. Dodajamo še fotogalerijo.
