Via Brattia je 140 km dolga krožna turistična pot
, ki povezuje številna naselja na otoku Braču in 12 najbolj privlačnih kulturnih in zgodovinskih lokacij otoka. To nikakor ni »zahtevna planinska ekspedicija«, saj se ne pleza v gorah, ne nabira se ekstremnih višinskih metrov. Vsekakor pa se za Via Brattia, to dokaj lahko pohodniško pot, priporoča vsaj nekakšna, blažja športna vzdržljivost.
Uvodoma povejmo še, da lahko pot Via Brattia pohodniki prehodimo v le nekaj ekspresnih dnevih (npr. treh dnevih) ali pa si vzamemo čas, se obnašamo kot »pravi uživaški turisti«, in krožno pot po Braču »obdelamo« v lagodnem ritmu, radovednih devetih ali desetih dnevih. Kakor nam pač ustreza. :-)
Svetujemo le, da se za pohod po poti Via Brattia ne odločite v vročih mesecih, izkušeni vodiči z Brača, znajo povedati, da zna biti maj »že marsikdaj prevroč«, za spomladanski sprehod po poti Via Brattia priporočajo meseca marec in april, jeseni pa bo ta pohodniška izkušnja najlepša septembra ali oktobra.
Atraktivna pohodniška pot Via Brattia nima strogo določenega izhodišča (in konca). Lotite se je lahko na poljubnem odseku krožne poti, proge Via Brattia. Tudi smer hoje si lahko izberete sami, označbe na pohodniški poti Via Brattia namreč tečejo v obe smeri, le preprosto morate slediti modrim in belim oznakam.
Turistične skupnosti otoka Brača so zapisale: »Priporočamo vam, da pohodniško pot Via Brattia prehodite po delih in prespite v mestih, skozi katera vodi pot. Tam si lahko tudi napolnite zaloge vode in hrane. Ne pozabite, da sta na Hrvaškem strogo prepovedana kampiranje zunaj določenih območij za kampiranje in uporaba odprtega ognja. V nujnih primerih pokličite na urgentno številko 112«.
Poleg dvanajstih kulturno-zgodovinskih lokacij nas bo Via Brattia popeljala tudi skozi središča številnih pitoresknih braških naselij - Supetar, Mirca, Sutivan, Bobovišća na moru, Ložišća, Bobovišća, Milna, Murvica, Bol, Sumartin, Povlja, Pučišća, Postira, Škrip in do nekaterih najlepših otoških plaž in zalivov - Zlatni rat v Bolu, Farska, Murvica, Lovrečina, Smrka itd.
Na pohodniški poti Via Brattia boste lahko zbirali žige (se pa zato priporoča, da imate s seboj »tekočino, tinto za žige). Na vsaki izbrani lokaciji (od 1 do dvanajst, opisi lokacij sledijo nekoliko nižje v tem tekstu) boste našli žige.
Žige je treba odtisniti na za to namenjeno mesto na zadnji strani zemljevida, ki ga lahko prevzamete v enem izmed Turistično informacijskih centrov na otoku Braču (Supetar, Sutivan, Milna, Bol, Postira, Pučišća, Sumartin).
Ko boste obiskali vse pohodniške lokacije in »udarili« vse žige na določena mesta na prevzetem zemljevidu, boste ustvarili sliko svetega Jurija, zaščitnika otoka Brača, ki ubija strašnega zmaja. To sestavljeno sliko (iz skupka vseh žigov) lahko celo uokvirite in jo shranite kot spomin na to, upajmo, izjemno doživetje.
Katere so lokacije z žigi pohodniške poti Via Brattia? Poglejmo.
1 - Puščava Blaca
Samostan v skali so v šestnajstem stoletju ustanovili glagoljaški duhovniki, ki so na Brače pred Turki bežali iz Poljic. Do muzeja Blace je mogoče priti iz več smeri, vendar vedno izključno peš. Blaca je res izjemen spomenik človeškega ustvarjanja z veliko zgodovinsko, gospodarsko, umetniško in znanstveno vsebino. Puščava Blaca je izjemen naravni in kulturni fenomen, čudovita oaza miru in spominov na pretekle dni. V ogled priporočamo članek z naslovom: Puščava Blaca, mesto pridnih in bogatih menihov.
2 - Zmajeva jama
Zmajeva jama je spomenik puščavniškega samostanskega življenja glagoljaških duhovnikov iz petnsjatega stoletja. Nahaja se 200 metrov nad vasjo Murvice, v osrčju Vidove gore. Skozi stoletja je služila kot bivališče in zatočišče duhovnikov, ki so zbežali pred turškimi vpadi. V jamah so nadaljevali s svojim življenjem menihov. V jami je okamenela zgodovina preganjanega naroda, ki je svojo staro pogansko vero uskladil s krščanskim pojmovanjem sveta. Zato so v tej jami shranjeni staroslovanski miti o volkodlakih, vilah in čarovnicah z bosanskimi kralji in prizori iz apokalipse. Klik na povezavo: Zmajeva špilja je Zmajeva jama.
3 - Dominikanski samostan v Bolu
Samostan je bil ustanovljen leta 1475 na lokaciji, ki so jo za dominikance izbrali prebivalci Bola, potrdil pa ga je brački vojvoda Zacharia. Duhovni in kulturni vpliv samostana je bilo stoletja čutiti ne le v Bolu, temveč tudi v širši regiji. Poleg muzeja je v samostanu tudi knjižnica z redkimi knjigami in rokopisi. V samostanski cerkvi očara strop s sliko Apoteoza svetega Dominika, delo lokalnega umetnika Tripa Kokolje iz sedemnajstega stoletja, na glavnem oltarju pa je oltarna slika Matere Božje s svetniki iz delavnice Jakoba Tintoretta. Glej tudi tekst z naslovom Bol, simbol Jadrana.
4 - Podsmrčevik
Podsmrčevik je eden od petih zaselkov v notranjem delu otoka, severozahodno od kraja Selca. Danes je Podsmrčevik skoraj zapuščen, saj so se njegovi prebivalci naselili v bližnja naselja otoka Brača. Za najstarejše dele tega zaselka so značilne majhne kamnite hiše, pokrite s kamnitimi ploščami, zgrajene v tehniki suhega zidu ali iz klesanih kamnitih blokov, z ograjenimi vrtovi in hlevi. Ta bivališča nam kažejo, kako so ljudje nekoč živeli na teh območjih, in so pravi spomeniki podeželske arhitekture očarljivega otoka Brača. Priporočamo tudi branje teksta Selca na Braču: velika, ogromna cerkev.
5 - Frančiškanski samostan in župnijska cerkev svetega Martina v Sumartinu
Frančiškanski menihi so v begu pred Turki na Brač prišli skupaj z drugimi begunci in sredi sedemnajstega stoletja ustanovili Sumartin. Samostan je sinonim za legendarnega pesnika in frančiškanskega meniha Andrijo Kačića-Miošića, danes pa je v njem zasebni muzej z dragoceno zbirko artefaktov. Ob župnijski cerkvi poiščite tudi odtis stopinje, ki spominja na "Stopinje svetega Martina iz Toursa". Glej tudi: Sumartin, nekoč imenovan Vrhbrača.
6 - Zgodnjekrščanska bazilika v Povljah
Številni obiskovalci pridejo v Povljo, da bi si ogledali zgodnjekrščansko baziliko na območju župnijske cerkve. Ostanki zgodnjekrščanske bazilike izvirajo iz petega in šestega stoletja. Številne dele te tri-ladijske bazilike si je mogoče ogledati v celoti, enako kot območje nekdanje krstilnice. Tu sta nastala tudi Povaljski prag in Povaljska listina, ki sta zelo pomembna za hrvaško zgodovino. Za več informacije glej Povlja, veliko v malem.
7 - Kamnoseška šola v kraju Pučišća
Kamnoseška šola je začela delovati leta 1909. To je edina šola na Hrvaškem, ki izobražuje kamnoseke. Njeno delo temelji na starodavni rimski tehnologiji obdelave kamna z uporabo ročno izdelanih orodij. Šola je priznana po vsem svetu in jo vsako leto obišče nešteto obiskovalcev. Veščina ročne obdelave kamna z uporabo starih rimskih orodij, ki jo negujejo v kamnoseški šoli, je zaščitena kot nesnovna kulturna dediščina Republike Hrvaške. Skoči na tekst Pučišća, morske sanje v kamnu.
8 - Lovrečina in bazilika sv. Lovre
Starodavna rimska kmetija je bila zgrajena v zalivu Lovrečina, v bližini vodnega vira in rodovitnega polja. V petem stoletju je bil na tem območju ustanovljen benediktinski samostan s cerkvijo, posvečeno svetemu Lovru, zato tudi takšen naziv zaliva. Lovrečina sicer slovi kot največji peščeni zaliv, prekrasna plaža na otoku Braču, redno jo obiskujejo dnevni kopalci.
9 - Poznoantična vila na Mirju v bližini Postire
Mirje leži med dvema pomembnima središčema na jadranskem delu rimske province: Dioklecijanovo palačo v Splitu in cesarskimi kamnolomi pri Škripu, iz katerih so pridobivali arhitekturni kamen za gradnjo monumentalne palače. Številni kosi kamnitih ostankov so potrdili obstoj sakralne stavbe iz šestega stoletja. Analiza odkritih zidov kaže, da kompleks ni bil zgrajen za samostansko skupnost, ampak da je šlo dejansko za poznejšo adaptacijo poznoantične vile s termalnim kompleksom. Mogoče te zanima tudi tekst z naslovom Postira, mestece sardin?!
10 - Muzej na otoku Braču v Škripu
Muzej na otoku Braču, ki se nahaja v Radojkovićevem stolpu iz šestnajstega stoletja, je eden najbolj obiskanih hrvaških muzejev, ki ga letno obišče več kot 15 000 ljudi. Temelji zgradbe na kateri je postavljen stolp (muzej) datirajo iz časa Ilirov. V spodnjem nadstropju muzeja se nahaja rimski mavzolej, v katerem po legendi počivata Valerija in Priska - žena in hči rimskega cesarja Dioklecijana. Muzej otoka Brača v Škripu je kraj, ki ga ob obisku Brača ne smete zamuditi. Glej tudi tekst z naslovom Zakaj obiskati Škrip?
11 - Cerkev svetega Spiridona
Edinstveno oblikovana majhna kapelica na križišču starodavnih cest od Sutivana do Mirca in nekdanje župnije Donji Humac (16. stoletje). Nedaleč od cerkve se nahaja speleološka lokacija (jama), edina na območju Sutivana. Preberi tudi zanimiv članek z naslovom Sutivan, življenje z mačko.
12 - Cerkev svetega Martina
Ne poznamo natančnega časa gradnje cerkvice svetega Martina, vendar kaže značilnosti zgodnjega romanskega sloga. Na pročelju ji je bil konec petnajstega stoletja prizidan zvonik. Nad oltarjem je renesančni kamniti relief, ki spominja na dela »trogirskega mojstra« Nikolo Firentinca, prikazuje pa svetega Martina in berača na konju. Lokacija, na kateri se nahaja cerkev svetega Martina, je izjemno pomembna strateška pozicija, s katere se lepo vidi morska pot skozi Splitska vrata in akvatorij med Hvarom, Bračem in Šolto. Danes se tam, z droni, delajo prečudovite fotografije.
Leta 2021, ko so v bistvu odprli, zagnali pohodniško pot Via Brattia, je Ivan Cvitanić, takratni direktor TZ Supetar, povedal: »Odlična novost za ljubitelje prostega časa na enem od najbolj slikovitih hrvaških otokov - spoznajte Via Brattia na otoku Braču. Zdaj se lahko povežete in raziskujete otok v celoti s to novo 135 kilometrov dolgo pohodniško potjo, ki obišče skoraj vse zanimive kotičke otoka Brača.
Po dveh letih dela in nenehnih zamudah zaradi pandemije koronavirusa je naša Via Brattia končno pripravljena. Po končanem markiranju in tiskanju zemljevida je otok Brač končno dobil dolgo sanjano lepo pohodno in turistično pot. Gibanje, učenje in vsebina so novi turistični trendi, ki popotnike obogatijo z neprecenljivo izkušnjo, sonce in morje pa sta v tej zgodbi le hvalevreden dodatek.
Via Brattia je skupni projekt vseh turističnih skupnosti otoka Brača, občin Nerežišća in Pučišća ter Planinskega društva Profunda, kot tudi TZ Splitsko-dalmatinske županije, ki je sofinancirala ta projekt, za katerega smo prepričani, da bo prinesel veliko dobrega braškemu turizmu, predvsem v predsezoni in posezoni.
Pot Via Brattia je namenjena vsem, ki imate radi naravo in kulturo ter želite videti najboljše od Brača. Prepričani smo, da se bo naša atraktivna in zanimiva pot uvrstila v ponudbo domačih in tujih športno-avanturističnih in turističnih agencij, želimo pa si, da bi jo prehodilo tudi naše lokalno prebivalstvo«.
»Via Brattia je odličen turistični produkt in nov adut za braški turizem in tudi za turizem celotne srednje Dalmacije. Turistična skupnost Splitsko-dalmatinske županije že leta vlaga v projekte aktivnega turizma. Tovrstna ponudba temelji na pospešenem širjenju, povezovanju in izgradnji novih pohodniških in kolesarskih poti, plezališč in druge infrastrukture, potrebne za športe v naravi, s katerimi se ukvarja že vse več ljudi,« pa je takrat povedal Joško Stella, direktor TZ Splitsko-Dalmatinske županije.
Aktivne počitnice oziroma »turistične vsebine v gibanju« so eden izmed priljubljenih trendov enaindvajsetega stoletja, ki so ga očitno prepoznali tudi turistični delavci na otoku Braču. Tradicionalnemu festivalu ekstremnih športov "Vanka regule", maratonu "Uvati vitar", različnim kolesarskim in tekaškim potem, jadranju in deskanju so tako dodali tudi pohodniško in turistično pot s pomenljivim imenom Via Brattia, ki je takoj postala čudovit izziv za pohodnike, lagodnemu športu zavezane turiste.
Zagotovo drži, da je Via Brattia pohodniška pot, ki obogati popotnike, turiste na več ravneh. Tudi zaradi pohodniške poti Via Brattia pa se otok Brač dodatno prepoznava kot top destinacija za ljubitelje aktivnih, pustolovskih počitnic. Nekaj je neizpodbitno, na nekajdnevni pohodniški poti Via Brattia vam zagotovo ne bo dolgčas. :-)
Ps. Fotografije: Turistična skupnost Supetar, za pomoč pri pripravi teksta pa se v uredništvu www.pag.si, slovenskem portalu o hrvaškem turizmu, posebej zahvaljujemo tudi Martini Rendić, direktorici TZ Supetar.
