portal
index
singleblog
Hrvaški turizem - največji slovenski portal o hrvaškem turizmu.
Impose - for bloggers

Na Učki straži Vojak

Učka, istrsko super razgledišče

Učka (s Čičarijo) je prekrasen naraven park in ozek gorski greben, s katerega lepo vidite večino celotne Istre, Kvarnerski zaliv, severni Jadran z otoki (seveda tudi z Lošinjem in Cresom), Gorski Kotar, Velebit, Tržaški zaliv, Julijske Alpe in italijanske Dolomite, baje se vidijo tudi Benetke ...

»Strumen« Vojak je najvišji vrh Učke in celotnega istrskega polotoka. Učka z Vojakom pa je na predlog Via Adriatice (njihovi hribolazniški ekipi se zahvaljujemo tudi za fotografije v tem članku) tokratni izletniški cilj novinarjev slovenskega turističnega portala www.pag.si.

Vsekakor je Učka odlično mesto za vsaj enodnevno razgibavanje preležanih kosti za vse tiste turiste, ki preživljajo prekrasne sončne počitniške dneve v Opatiji in njeni okolici, v Reki in njeni okolici, na severovzhodnem delu Istre, eh, tudi drugod po Istri. Ne verjamete?

Razgledi z Učke so dobesedno fenomenalni (in to ne samo poleti!), do tja pa ste z avtom en-dva-tri (od Pule dobro uro in pol, enako iz Novigrada ali Poreča, iz Reke manj kot ur"ca, iz Opatije ali Lovrana le »nekaj minut« (pre)hitre vožnje, iz Ljubljane dobri dve uri in iz Maribora dobre tri ure in pol previdne vožnje). Skratka, le v nekaj urah ali minutah se lahko znajdete na »razgledni terasi Istre«. Pozor, pozor, ne pozabite daljnogleda, niti fotoaparata z objektivom. Slike in povabila za vzpon na Učko pa potem hitro delit na socialnih omrežjih. Velja?

Če novinarji turističnega portala www.pag.si zapišemo, da je Učka »super«, potem verjemite, da je ta planina zares »super«. Učka je zelo priljubljena destinacija hribolazcev, ljubiteljev gorskega kolesarjenja in prostega plezanja, ki imajo v čudovitem kanjonu Vela draga na voljo čez 60 plezalnih smeri, ter celo najbolj lenih izletnikov, saj se lahko na najvišji vrh Učke, na Vojaka,  njegova nadmorska višina je 1.401 meter, pripelješ kar z avtom. In to po zelo solidni, celo asfaltni cesti.

In reci, če to ni »kul«?! Sledi ponovni uradni zaznamek, da bo vse črno na belem: »Učka je super«. In to je ugotovil tudi slavni pesnik Vladimir Nazor, ki je med letoma 1903 in 1918 služboval v Istri (v Kastavu) ter že pred dobrimi stotimi leti zapisal naslednji slavospev Učki:

Učka

»Najljepša sam gora sred istarskih strana,

Gizdava sam ko nevjesta tanana,

U proljet oblačim dolamu zelenu,

A u jesen zlatnu, srebrom nakićenu.

Skut dolame seže do sinjeg mora,

Na njem Lovran spava u gaju lovora.

Mošćenička draga visi ispod skuta,

Brseč, janje drago, pase pokraj puta,

a tihana Ika, b’jelo selo malo,

Na morsko igalo kao galeb palo.

Visoko, gdje vjetar zelen-šumu hladi,

Veprinac se gizda kao knjik mladi;

Uz val morski, sjajna kao zora rana,

Opatija blista, alemova grana,

A Volosko naše, pokraj vala sinja,

Tihu pjesmu sluša vila pomorskinja.”

Lepoto istrske planine so sčasoma in z leti prepoznali tudi ostali Hrvati in so zato Učko, z delom masiva Čičarija, v skupni izmeri 160 kvadratnih kilometrov, aprila leta 1999 končno razglasili za hrvaški naravni park.

Raziskovanje interneta nam razkrije, da prostori Učke »skrivajo« številne ogrožene in zaščitene rastlinske in živalske vrste. Na področju parka je ohranjena endemska rastlina, učkarski zvončič, možno pa je videti tudi redke ptice kot sta npr. beloglavi jastreb in planinski orel.

In ko pišemo o Učki, moramo vsaj delno pisati tudi o Čičariji, saj sta neločljivo povezana. Naj v potrditev tega dejstva povzamemo zanimiv stavek, ki smo ga odkrili na spletnih straneh hrvaške turistične zveze: »Ćićarijo z Učko povezuje znameniti prelaz Poklon, ki je ime dobil po običaju istrskih vernikov, da se ravno na tem mestu poklonijo v smeri romarske cerkve Trsatska Gospa, v katero so hodili na romanje«.

Prelaz Poklon je tudi sicer zelo zanimiv za številne pohodnike, saj se z varnih parkirišč pred planinskim domom (tega so leta 1887 zgradili zaljubljenci v naravo, ki so se zbirali v avstrijskem »Österreichische Touristen Clubu«) in restavracijo Učko, v gosjih skupinah redno odpravijo na dokaj lahek in kratek vzpon na najvišji hrib Učke, na Vojaka. Prelaz poklon leži na 922 višinskih metrih, na vrh, do Vojaka, je okrog ura in pol povprečno hitre hoje. Pešpot kar nekajkrat preči asfaltno cesto, ki vodi do Vojaka.

Na prelazu Poklon so maja 2021 odprli Center za obiskovalce Poklon, ki bo zagotovo postal pravi turistični "bonbonček".

Vojak, najvišji vrh Učke

Na Vojaku, ponovimo – najvišjem vrhu Učke, najdemo markanten razgledni stolp, nekaj sto metrov od njega pa se nahaja cel sklop z visoko ograjo ograjenih oddajnikov, ki jih skrbno čuva hrvaška vojska. Ob okroglem stolpu je tudi leseno vzletišče za adrenalina polne jadralne padalce. Turistom zelo všečen stolp ponuja ekstremno lepe poglede, takoj nam postane jasno zakaj je Učka z Vojakom na čelu mnogokrat imenovana za ponosno varuhinjo Istre in Kvarnerja.

Naravni park Učka ob Vojaku in prelazu Poklon opozarja tudi na naslednje štiri turistične znamenitosti, ki jih lahko poiščemo na »njenem terenu«:

- Na južnih obronkih Učke se zagotovo splača ogledati kaštel Kožljak (zaradi težke dostopnosti izhaja iz istrske besedne igre kozji vrh). Kaštel, ki ga obdaja kamnit zid,  je nastal v zgodnjem srednjem veku, ta mistična zgradba pa je bila v pisnih dokumentih prvič omenjena leta 1102. Kaštelu Kožljak, ki je zrasel na strmi pečini, hrbet varujeta masivna Učka in Čičarija. Okrog kaštela je zid, do samega »stanovanjskega dela« kaštela pa se moramo povzpeti po strmih stopnicah, ki so »vrezane, izklesane v skalo«. Ob vznožju tega mini gradu najdemo romansko cerkev svetega Hadrijana, v neposredni bližini pa je opaziti tudi prostore nekdanjega zapora.

- Fontana »Voda Josipa II«, nekateri ji pravijo tudi »Napoleonova voda«. Vodnjak je bil zgrajen v času Habsburžanov, nekje v tistih letih, ko so čez Učko prvič »potegnili« cesto. Izvir hladne vode je služil kot napajališče za živali in počivališče za ljudi. Na fontani najdemo napis v latinščini: … sule Viator … ad dignitatem … Divi Caesaris Josephi II … Imperatoris  uninsque …

- Veliki Planik je najvišji vrh Čičarije. Visok je 1.272 metrov, njegov vrh je gol, skalnat, pod njim pa so gosti gozdovi, ki ga obkrožajo. Z vrha se nudi odličen 360-stopinjski razgled.

- Korita, izvir pitne vode so biser Čičerije. Nahajajo se 45 minut hoda od vasice Brgudac. Korita najdemo na livadi, pod strminami »Brajkove stijene«. Korita so dobila ime po desetih velikih lesenih koritih v katerih se pretaka voda. Ta lesena konstrukcija je bila v preteklosti zelo pomembna za lokalno skupnost, saj so v tem »vodnem skladišču« napajali živino. V bližini Korit se nahaja planinski dom »Na Koritima«.

Ob koncu tega uvodnega prispevka o Učki posebej opozarjamo na številne izobraževalne poti in sprehajališča, ki so speljana po Učki. Pa jih kar naštejmo:

- Pot Plas se nahaja nekje 300 metrov od Vojaka, na nadmorski višini okrog 1.300 metrov, dolga je okrog 2 kilometra, v lenobnem ritmu pa jo prehodite v slabi uri, uri in pol. Ta izobraževalna pot vas bo poučila o naravnih danostih Učke, o rastlinah in živalih tega prostora.
- Na vzhodnih pobočjih Učke, tam nekje nad plažami Moščenićke Drage, se skriva globoka soteska, kanjon Potoške vale, ki v svojem hladu čuva mite, ki so stari več kot 1.000 let.  Zgodovinska pot »Trebišća – Perun« nam bo poskušala približati naše prednike, Slovane. Ti obronki Učke, vse do vrha Peruna (880 metrov nadmorske višine), skrivajo mitske legende, ki nam razkrivajo pajčolan življenja, verovanja prvobitnih Slovanov na tem prostoru. Poučna pot je dolga in naporna, na njo se je treba dobro pripraviti (ustrezna obleka, dovolj hrane in pijače), saj je pot dolga 15 kilometrov, celoten »mitski izlet« pa zna trajati tudi 7 ur.

- Sprehajališče »Slap« so uslužbenci naravnega parka odprli leta 2006. Med Malo Učko in Medvejo se nahaja Lovranska Draga, kjer najdemo atraktiven slap (ta se izliva v morje prav v Medveji). Na sprehajalni poti boste morali na dolžini 800-ih metrov premagali le okrog 360 metrov nadmorske višine, vse skupaj pa boste opravili v dobre pol ure.

Konji na Učki

- Kanjon Vele drage smo že omenjali, ampak bomo to storili še enkrat. Dolžni smo vas namreč opozoriti na izredne lepote kanjona Vela draga. Po njem je speljana istoimenska izobraževalna pot »Vela draga«. Ta je bila odprta za obiskovalce kanjona leta 2004, na tej učni poti pa lahko s pomočjo informativnih tabel izvemo marsikaj o tem spomeniku izredne geomorfološke vrednosti. Kot majhen primer ekskluzivnosti naj navedemo, da boste nad samim kanjonom, na urejenem razgledišču neverjetno uživali na dih jemajoče apnenčaste stolpe. Na www.pp-ucka.hr so zapisali, da se vam bo kanjon Vela draga zagotovo zarezal globoko v spomin in spet se boste samo čudili največji arhitektki vseh časov – naravi. Verjamemo, da Vela drage ne bodo obiskali samo športni plezalci, ampak tudi »povprečni« turisti saj nam ta atraktivna in nič kaj naporna poučna pot, ki je dolga le 2 kilometra na 300 višinskih metrih »ukrade« le 2 uri življenja.

- Skozi dosedanje stavke smo že odkrili, da imamo na hribih in dolinah Učke (in Čičarije) opraviti z naravnimi čudesi, z umetninami narave. Prav pa je, da tale novinarsko-turistični prispevek začinimo še s človekom in njegovo umetnostjo. Tam  blizu prelaza Naklon ne bodimo leni in si v 3 urah hoda, na 7 kilometrih krožne poti, oglejmo krasen spoj umetnosti in narave. Na področju pečine Stražica in pašnika Sapačice najdemo zanimiv umetniški projekt Borisa Pecigoša.

Avtor je svoje inštalacije povezal z naravo, na »stezi umetnosti«, na t.i. Land Art-u, bomo prisiljeni v (ljubezensko) meditacijo. Ker bomo zagotovo naleteli tudi na živopisan »kamen ljubezni«. Kaj moramo storiti? Nič! Samo tam moramo biti. In se sprehajati. Vdihniti vonj gozda. Prisluhniti tišini Učke. Se dotakniti maha, trave. Brez strahu objeti drevo. Se nastaviti toplim sončnim žarkom. Se dotakniti vlažne zemlje. Zadihati s polnimi pljuči. Pozabiti na čas in uživati v trenutku. Začutiti svoj notranji jaz. Spet poiskati Človeka v sebi.

Vau, kam smo zapeljali ta tekst … Zdaj verjamete, da je Učka super? Še zmeraj ne? Neverjetno, prav neverjetno. Ne moremo vam več pomagati. Pomagajte si sami, odpravite se na Učko. Sami. Ali pa v dobri družbi. Čim prej, lepo prosim.

Ps. Smo povedali, da se za slike zahvaljujemo https://viaadriatica.org/?!


revija