Uskoki so bili vztrajni in pogumni srednjeveški bojevniki proti Turkom in Benečanom, zelo spretni v bojih na kopnem in izkušeni na vodi. Med številnimi ohranjenimi spomeniki burne preteklosti, je najznamenitejša utrdba Nehaj.Senj
nam je vsem znano in skoraj domače ime. Kar nekaj presežnikov ga namreč dela prepoznavnega:
- Je najstarejše mesto na severnem Jadranu, staro tri tisočletja.
- Tu razsaja neusmiljena »senjska burja«.
- Pozimi je to eno najhladnejših mest na hrvaškem delu Jadrana.
- Tudi ob najbolj vročih poletnih dneh je morje tukaj najhladnejše.
- Leži točno na 45. vzporedniku, na polovici poti med ekvatorjem in Severnim polom.
- Tu so bili doma neustrašni borci, senjski Uskoki.
- Tu se dogaja znamenit roman Augusta Šenoe: Čuvaj se Senjske roke!
V začetku 16. stol., leta 1537, so pred turškim nasiljem in oblastjo v Senj pribežali doseljenci iz Bosne ter delov Dalmacije. Tem katoliškim beguncem je bil Senj zatočišče in središče upora proti Osmanom, pa tudi Benečanom, ki so hoteli tudi tu razširiti svojo oblast in so bili takrat na višku svoje moči. Na hribu Nehaj nad mestom so Uskoki v istoimenski trdnjavi imeli svoje središče, kjer so načrtovali, vodili in od tu odhajali na svoje pohode in bitke. Tako je bilo vse do 1617. leta, ko so jih Avstrijci pregnali, razselili in potopili njihove ladje. V sporu so bili predvsem zaradi napadov Uskokov na beneške ladje, trgovine s soljo in nerešenih meja, ki tudi po prvi habsburško-benečanski vojni niso bile natančno določene.
Trdnjava Nehaj
Vidna je že od daleč, saj je zgrajena na 62 metrov visokem hribu Trbušnjak nad mestom Senj. Goli navpični debeli zidovi s petimi stolpiči na vrhu dajejo vtis neosvojljivosti. Podobna je mogočnim gradovom in trdnjavam iz časa angleških Tudorjev. Trdnjava predstavlja edinstven in izjemen primer obrambno-utrdbene arhitekture iz obdobja prehoda srednjega veka v renesanso.
Trdnjavo Nehaj so zgradili leta 1558 pod nadzorom kapetana in generala hrvaške Vojne krajine Ivana Lenkovića in kapetana Herberta VIII. Auersperga Turjaškega. To so bili težki časi, ko so grozile neprestane nevarnosti pred vdori Turkov in Benečanov.
Lenković, poveljnik Senjskih Uskokov, je ukazal porušiti vse cerkve in samostane izven mestnega obzidja. Na hribu, kjer je nekoč stala zgodnjeromanska cerkev mestnega zaščitnika, Sv. Jurija, ter še pred tem starejša utrdba Castelluz, je dal iz materiala porušenih cerkev, samostana in hiš zgraditi to mogočno trdnjavo. Njuni ostanki so vidni še danes v temeljih utrdbe.
Odločitev za gradnjo na tem mestu, na hribu, je bila predvsem obrambnega značaja. Zaradi težke dostopnosti je bil napad tako rekoč nemogoč. Pristop je bil možen le po stopnicah preko lesenega mostu in ozkih dvojnih vrat. Kot pravi ustno izročilo, pa je bil do trdnjave še en skrit dostop, s podzemnim tunelom bi naj bila trdnjava Nehaj povezana s staro utrdbo na mestnem trgu Cilnica.
Ker je bila to vojaška trdnjava, je bila celotna gradnja podrejena temu namenu. Trdnjava ima kockasto obliko, orientirana pa je proti glavnim stranem sveta. Visoka je 18 in široka 23,5 metrov. Ocenjujejo, da je v trdnjavo vgrajeno približno 3.400 kubičnih metrov materiala in približno 7.500 ton kamna, peska in apna. Zunanji zidovi so narejeni iz klesanih kamnitih blokov, ki se proti vrhu zožujejo. Debeli so med 3,3 do 2,2 metra. Zaključijo se z obzidanim prsobranom, na katerem je pet manjših vogalnih stolpičev. V obzidju je na stotine strelnih lin in 11 večjih za topove.
Trdnjava ima pritličje, dve nadstropji in razgledišče. Na dvorišču trdnjave je vodnjak, ki je omogočal nemoteno oskrbo z vodo za daljše obdobje. Okrog vodnjaka so bili prostori za vojake in orožarna ter ognjišče. V prvem nadstropju so bivali častniki in poveljnik, v drugem pa je bila topniška enota z 11 težkimi topovi, od katerih sta danes tukaj le še dva. Vrh trdnjave so uporabljali za razgledišče. Od tu je straža opazovala pristope v Senj, tako s kopnega kot z morja, ter sprejemala dimne in svetlobne signale svojih kolegov z otoka in obale. Z vrha trdnjave se namreč vidi na Hrvaško primorje, otoke Rab, Goli, Prvić, Cres, Krk ter na planine Gorskega Kotarja, Učko in Velebit.
Trdnjava Nehaj danes
Trdnjava je odlično ohranjena, večkrat doslej so jo tudi temeljito in natančno obnovili. Danes je predvsem turistična atrakcija in imenitno razgledišče na otoke in hribe, ki obkrožajo Senj.
V trdnjavi je domiselno opremljena restavracija, v zgornjih nadstropjih pa muzej. V njem ni dolgočasno razstavljenih papirjev in starin, pač pa zbirke predmetov, ki pripovedujejo o bogati zgodovini tega junaškega kraja. Zbirka Senjski Uskoki vas ponese v čas bojev, narodnih noš, orožja, pomembnih bitk. V trdnjavi je tudi zbirka orožja in vojne opreme iz več časovnih obdobij in krajev. Zelo zanimiv del predstavlja razstava Senjske primorske kapetanije z maketami napadalnih okretnih majhnih senjskih čolnov, ki so bili strah in trepet takratnih mornaric. V zgornjem nadstropju pa so na ogled mestni in plemiški grbi Senja.
V Parku Nehaj, ki se razprostira od mesta po hribu do trdnjave je tudi spomenik Kalvarija iz leta 1740. Verniki ga obiskujejo celo leto. Do njega vodi križev pot s 14 postajami.
Uskoški dnevi
Vsako leto, tokrat že desetič (2017), prirejajo julija prireditev Uskoški dnevi. Senj se za dva dni vrne v 16. st., v najslavnejše obdobje svoje preteklosti. To je čas, ko so zgradili trdnjavo Nehaj in ko so senjski Uskoki doživljali največjo slavo.
Rekonstruirajo življenje in dogodke takratnega časa, nosijo takratna oblačila, prikažejo običaje in obrti, oživijo viteški tabori. V senjskem pristanišču uprizorijo pomorsko bitko, kjer sodelujejo uskoške in viteške ekipe. Ogledate si lahko zgodovinsko izobraževalne predstave, tekmujete v lokostrelstvu, se učite mečevanja, starih poklicev in spoznate znane osebnosti. Vse spremlja srednjeveška hrana in zabavni program (žonglerji, dvorni norčki, ognjene predstave, srednjeveški plesi in glasba).
Skozi Senj teče jadranska magistrala, nasproti Senja, čez morje, leži otok Krk. Severneje od Senja je večji kraj Crikvenica, južneje pa najdemo Jablanac, odkoder lahko skočimo na otok Rab ali pa si ogledamo prelep zaliv Zavratnica. Če pa se z avtom zapeljemo v notranjost, bomo zmeraj bližje samemu središču Like.
