Svetílnik
je naprava, večinoma kot višja zgradba, ki z oddajanjem svetlobnih signalov omogoča ladjam orientacijo. Vsak svetilnik ima svojo karakteristično in stalno barvo svetlobe; belo, rdečo ali zeleno, in točno določeno časovno zaporedje teme in svetlobe, tako da mornarji lahko z gotovostjo ugotovijo, s katerega svetilnika prihaja svetloba. Najmočnejši svetilniki, ki so bili nameščeni na visokih stolpih so imeli doseg tudi do 50 kilometrov. Svetilnike upravljajo svetilničarji, zdi pa se, da je zmeraj več svetilnikov avtomatiziranih.
Prvi svetilnik, ki se pisno omenja, je Aleksandrijski svetilnik, včasih imenovan Faros iz Aleksandrije (ker je bil zgrajen ob vhodu v aleksandrijsko pristanišče, na otočku Faro). Aleksandrijski svetilnik je bil zgrajen v tretjem stoletju pred našim štetjem, zaradi svoje višine (baje je bil višji od 100 metrov, tam nekje med 115 in 135 metri) pa je bil eno izmed sedmih svetovnih čudes. Aleksandrijski svetilnik je zobu časa kljuboval stoletja, njegov »večni ogenj« iz lesa in smole je na njegovem vrhu gorel dan in noč in celih 1.500 let.
Že v starem veku so, predvsem Rimljani, postavljali na vidnih mestih v Sredozemskih pristaniščih luči ali prižigali kresove, da so ponoči kazali pot ladjam. Toda približno takšni svetilniki na Jadranu, kot jih poznamo še danes, so nastajali šele po porazu Napoleonove vojske in po podpisu pariškega mirovnega sporazuma leta 1814, ko je začela Avstrija z izgradnjo široke mreže svetilnikov, pomolov, pristanišč in kapitanij na Jadranu.
Na Hrvaškem je bil prvi takšne vrste svetilnik zgrajen v Savudriji (zgrajen leta 1818 na rtu Lako), sledijo Porer (1833; ogromna skala pred rtom Premantura na jugu Istre), Veli Rat (1849; severozahodni rt Dugega otoka) itd. Od Trsta do Elafitskega (Jelenjega) otočja pri Dubrovniku, torej na nam dobro poznani vzhodni strani Jadrana, je dandanes ohranjenih 52 svetilnikov, po eden v Italiji in Sloveniji, preostali pa so na Hrvaškem.
Vsekakor pa lahko rečemo, da danes, predvsem zaradi vse večje avtomatizacije, število nadzorovanih svetilnikov (s svetilničarji) upada, a vsi svetilniki ostajajo del svojevrstne, neizpodbitne kulturne dediščine, številni svetilniki pa so (dodatno) zgodbo našli v turizmu. Svetilničarji so na svetilnikih ostali iz več razlogov. Čeprav so danes svetilniki krmiljeni računalniško in delujejo samodejno, jih je na Jadranu še zmeraj okrog petnajst, ki so tako pomembni, da imajo tudi žive posadke.
V devetnajstem stoletju je bilo na vzhodni jadranski obali tako zgrajenih kar 63 svetilnikov, danes jih je od Trsta do Ulcinja mogoče videti še čez petdeset in vsi so v osnovni funkciji varnosti na morju.
Svetilnike delimo v štiri razrede: prvega in drugega reda – z njimi upravlja splitski Plovput in so najbolj pomembni, tudi za državno varnost, svetilniki tretjega in četrtega reda imajo vso potrebno infrastrukturo in so na obljudenih otokih ali pa na celini. Mnoge od njih se oddaja tudi v časovni najem za potrebe robinzonskega turizma. Prihodki od turizma pa pomagajo pri vzdrževanju svetilnikov.
V prvi kategoriji so najpomembnejši svetilniki. To so večinoma tisti, ki imajo »dotik z zunanjo obalno linijo«. Večinoma so ti svetilniki težko dostopni, oddaljeni so od celine, ob glavni nalogi, oddajanje svetlobnih signalov za varno plovbo, pa imajo zelo pomembno nalogo opazovanja morja. Na njih so po večini tudi meteorološke postaje, tako da svetilničarji dvakrat dnevno javljajo tudi vremenske podatke. Prav ti »najpomembnejši« svetilniki imajo stalno delujočo svetilničarsko posadko, ki je lahko tudi družina.
Za vzdrževanje svetilnikov (in drugih svetlobnih teles, teh je čez 1000) na vzhodnem jadranskem arhipelagu skrbi in z njimi upravlja hrvaško podjetje v državni lasti, Plovput iz Splita. Na njihovi uradni spletni www.plovput.hr lahko vidimo, da je večjih svetilnikov kar petdeset, toda nas bo v tem članku zanimala le izbrana enajsterica »plovputovih« svetilnikov (glej spletno stran www.lighthouses-croatia.com), ki nudijo najem apartmajev svetilnikih.
Pozor: v tem članku bomo torej objavili seznam in telegrafsko kratek opis le tistih »svetilnikov Plovputa« (iz leta 2022), v katerih je mogoč najem apartmaja ali apartmajev. Drugi svetilniki, svetilniki manjšega navigacijskega pomena, ki so dani v daljši, vsaj nekajletni, zasebni časovni zakup (najem), bodo sčasoma obravnavani v nekih drugih člankih.
1. SVETILNIK SAVUDRIJA, Savudrija
Savudrijski svetilnik je najstarejši svetilnik na vzhodni obali Jadrana, star je čez 200 let. Kamniti stolp svetilnika Savudrija je visok 29 metrov (gledano z višine kopnega). Luč svetilnika je na višini 36 metrov nad morsko gladino. Po dostopnih podatkih in legendah je savudrijski svetilnik leta 1818 zgradil avstrijski grof Meternich, namenjen pa je bil lepi hrvaški plemkinji, v katero se je zaljubil na plesnem balu na Dunaju. Več o svetilniku pa lahko izveste, če kliknete na naš članek s klasičnim naslovom: Savudrijski svetilnik.
2. SVETILNIK SVETI IVAN, otok pred Rovinjem
Svetilnik Sveti Janez je zgrajen leta 1853, nahaja se na najbolj štrlečem otočku majhnega otoškega arhipelaga pred Rovinjem. Gre za golo skalo velikosti 70 x 50 metrov z razmeroma položno obalo in plitvim morjem. Stolp svetilnika, s katerega se odpira čudovit razgled, je visok 23 metrov. Legenda pravi, da je beneški dož ob slabem vremenu odplul v smeri Rovinja. Njegova posadka je v zadnjem trenutku opazila nevarne pečine St. Janeza in spremenila pot plovbe.
3. SVETILNIK PORER, na jugu Istre
Svetilnik Porer je bil zgrajen leta 1833 na istoimenskem otočku, 2,5 km pred južnim rtom Istre in krajem Premantura, pred samim rtom Kamenjakom. Stolp svetilnika Porer je visok 35 metrov in se nahaja v središču kamnite stavbe svetilnika, sicer pritličnega objekta z betonskim dvoriščem.
Morsko dno okoli otočka je za potapljače zelo privlačno, ker je na širšem območju otoka veliko razbitin ladij. Zaradi nenehnega mešanja vročih in hladnih morskih tokov je morsko dno okoli otočka Porer bogato tudi z ribjo populacijo. Na širšem območju lahko najdete do 90 odstotkov vseh vrst rib v Jadranu. Sončni zahod s svetilnika je eden najlepših na Hrvaškem. In na bližnji pečini naj bi bilo mogoče videti tudi sledi dinozavrov.
Kako so graditelji Porerja sploh uspeli zgraditi ta svetilnik glede na močne vodne tokove okoli njega? Številne legende in starodavni ostanki se skrivajo v peščenih nahajališčih njegovega podmorja in skupaj z okoliškimi plitvinami Kršin, Fenoliga in Veliki Balkun predstavljajo pokopališče številnih ladij - žrtev hudega nevihtnega vremena.
4. SVETILNIK VELI RAT, severozahodni del Dugega otoka
Svetilnik Veli Rat (v bližini je istoimenski kraj) je bil zgrajen leta 1849 na severozahodnem rtu Dugega otoka, 35 km zahodno od Zadra. Vasice Veli Rat, Verunić in Polje so oddaljene 3 km, trajektno pristanišče v Brbinju pa je 20 km stran. Svetilnik je obdan z borovimi gozdovi in čudovitimi zalivi s prodnatimi plažami in velja za enega najlepših na Jadranu.
Na dvorišču svetilnika je postavljena majhna kapelica svetega Nikolaja, zaščitnika mornarjev, v njej pa potekajo tradicionalno romantične poroke. Svetilnik ponuja dva apartmaja s sobami s pogledom na morje. 40 metrov visok stolp svetilnika Veli Rat (najvišji na Jadranu!) ponuja edinstven in nepozaben razgled. Do svetilnika Veli Rat se lahko pripeljete z avtomobilom. V bližini svetilnika sta dve čudoviti prodnati plaži, primerni tudi za kopanje majhnih otrok.
5. SVETILNIK TAJER, na otočku Sestrica Vela
Kornatski svetilnik Tajer je bil zgrajen leta 1876, sestavljen je iz velike kamnite zgradbe, ki je z zaprtim mostom povezana z monumentalnim železnim stolpom (na njem so porisane rdeče-bele proge). Stolp svetilnika je bil kupljen v Franciji in se je sestavljal mesece, preden so ga spravili v funkcijo. To je tudi edini železni stolp na Jadranu.
Zelo spominja na svetilnike na severu Škotske. Čudovita kamnita stavba, povezana z monumentalnim železnim stolpom, tvori značilen slog svetilnika, ki na Jadranu nima konkurence. Vsa okna svetilnika gledajo na morje in na številne kornatske otoke in otočke. Svetilnik Tajer se nahaja v stoletnem borovem gozdu, obdaja pa ga veliko dvorišče v velikosti 400 m2. Oba apartmaja ponujata fantastičen pogled na Kornate, Dugi Otok in neskončno odprto morje.
6. SVETILNIK SVETI PETAR, pred mestecem Makarska
Svetilnik Sv. Petar je bil zgrajen leta 1884 na istoimenskem polotoku, ki se nahaja ob vhodu v Makarska. Svetilnik je od centra Makarske oddaljen le 10 minut hoje po asfaltni cesti. Kamnita stavba je pritlična in je obdana z ograjeno kamnito teraso. Bogato nočno življenje mesta Makarska naredi ta objekt za ekskluzivno letovišče.
Svetilnik Sveti Petar ni idealna destinacija za vse, ki iščejo mir in intimo, ampak bolj za tiste, ki uživajo v vrvežu turističnih središč. Svetilnik Svetega Peter je v idealnem položaju, saj lahko na dlani vidite Makarsko s kilometer dolgo prodnato plažo, impresivno goro Biokovo na severu in slikovite otoke na južni strani.
7. SVETILNIK PLOČICA, otoček Pločica
Svetilnik Pločica je bil zgrajen leta 1887, nahaja se na istoimenskem otoku med otokoma Korčula in Hvar ter polotokom Pelješac. Otok je dobil ime po svojem zanimivem, značilnem videzu, nizek je in raven, od daleč spominja na ploščico, ki je splavala iz morja. V prostorih svetilnika Pločica lahko spi do 14 ljudi, v njem ne živi svetilničar, zato je kot ustvarjen za klasičen robinzonski turizem. V pritličju in nadstropju je skupno 165 kvadratnih metrov uporabnih površin, zunaj svetilnika se vsako uro dneva najde senca in pa – seveda - lepe plaže.
8. SVETILNIK STRUGA, otok Lastovo
Sredi južne strani otoka Lastovo, ob vhodu v morje v zaliv Skrivena luka, se nahaja rt Struga, kjer je bil leta 1839 zgrajen istoimenski svetilnik. Višina svetilniškega stolpa je 20 metrov, luč sveti 104 metre nad morjem, glavna luč pa ima doseg 27 navtičnih milj (50 km).
Lastovo je redko poseljen otok, njegov arhipelag ima več kot 40 otokov, otočkov in grebenov. Zaradi oddaljenosti od obale se zdi svetilnik Struga samoten, kot da se bo vsak trenutek potopil v modrino neba in odprtega morja. Svetilnik Struga se nahaja na nadmorski višini 90 metrov, na robu strme pečine z izjemnim pogledom na odprto morje.
9. SVETILNIK SUŠAC, otok Sušac
Otok Sušac je zunaj pomembnih plovnih koridorjev, nahaja se zahodno od Lastova. Obdaja ga obsežno odprto morje, ki ustvarja občutek ločenosti od zunanjega sveta. Ko gledamo z morja, od daleč, optična iluzija ustvari vtis, da je sestavljen iz dveh otokov. Svetilnik je dvonadstropna kamnita zgradba, zgrajena leta 1878 na 100 metrov visoki pečini na jugovzhodnem delu otoka, ki strmoglavlja v globoko in čisto Jadransko morje, včasih s prosojnostjo, ki sega tudi do trideset metrov globoko.
Morje okoli otoka je bogato z ribami in primerno za ribolov. Ob svetilničarju se na otoku zna najti tudi kakšen pastir ovac.
10. SVETILNIK PALAGRUŽA, otok (Vela) Palagruža
Svetilnik Palagruža je bil zgrajen leta 1875 na istoimenskem otoku, ki se nahaja skoraj sredi Jadranskega morja, na pol poti med hrvaško in italijansko obalo. Palagruža je najbolj oddaljen hrvaški otok izjemne lepote in bogate zgodovine. Dolg je 1400 metrov, širok 300 in visok 90 metrov in je največji otok v palagruškem arhipelagu.
Arhipelag večinoma sestavljajo otoki: Palagruža (0,28 kvadratnega kilometra, nekateri otok imenujejo tudi Vela Palagruža), Mala Palagruža, Kamik od Tramuntana, Kamik od Oštra in Galijula ter skale: Pupak, Volići, Baba, Gaće, Pupak od Levanta.
Stavba svetilnika Palagruža se nahaja na sredini otoka na višini 90 m, zato ta objekt ni priporočljiv za starejše ali tiste s slabšim zdravstvenim stanjem. V svetilniku v izmenah skozi vse leto živita dva svetilničarja. Za doplačilo se je možno s svetilničarji dogovoriti za zanimive oglede glavnega otoka in njegovih slikovitih sotesk in klifov ter drugih otočkov in pečin v otočju Palagruža. Ali pa se odpravite na ribolov zgodaj zjutraj, kar je enkratna izkušnja. Tako daleč od celine svetilnik pušča vtis templja, zgrajenega prav za Jadransko morje. Je rešitev in zadnje upanje za izgubljenega ribiča in mornarja.
Na otoku Palagruža je tudi arheološko najdišče, najdbe pa so dokazale, da je bila Palagruža otok grškega junaka Diomeda. Otok je naravni rezervat z endemičnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami. Na Palagruži so arheologi pri izkopavanjih odkrili, da je bil otok naseljen že v kameni dobi (pred okoli 9000 leti). Kasneje so otok naseljevali še stari Grki in Rimljani, kar izpričuje najdena keramika. V srednjem veku je stal na otoku benediktinski samostan s cerkvico sv. Mihovila, katerih ruševine so vidne še danes.
V časopisu Delo so čudovito zapisali: »V globinah so odkrili najlepša srednjeveška bronasta topa, avstro-ogrski svetilnik pa je največji in najmočnejši v morju južnih Slovanov. In navsezadnje, sir Richard Burton, slavni iskalec izvira reke Nil, je leta 1876 izjavil, da se Palagruže ne da primerjati z ničimer drugim. Torej, res je sui generis« In poetično dodali še: »Razgled je neprevedljiva beseda – pučina. To je resnično otok daljave, otok pučine. Že samo ime Palagruža – iz grške besede pelagos – pomeni odprto morje in daljino«.
11. SVETILNIK SVETI ANDRIJA, otoček Sveti Andrija
Otočku Sveti Andrija domačini pravijo tudi otok Pustinjak. Sveti Andrija spada v skupino Elafitskih otokov (blizu Dubrovnika). Leži pred vstopom v Koločepska vrata zahodno od Koločepa, od katerega je oddaljen okoli 4,5 km. Na otočku, ki ima površino 0,036 kvadratnega kilometra in velja tudi za ornitološki rezervat, stoji svetilnik (postavljen je bil leta 1873). Dolžina obalnega pasu je 1,21 km, otok v dolžino meri 475 metrov, v širino pa 130 m, najvišja točka je 57 m.
Na spletnem portalu emorje.com smo lahko o otočku Sveti Andrija prebrali tudi: »Prvi so otoček naselili benediktinci, katerim je dubrovniška družina Crijević zgradila samostan in cerkvico. V samostan je dubrovniška oblast pošiljala obsojence takoj po izrečeni kazni, saj je bil otoček izoliran in nedostopen. Nekaj časa je Sv. Andrija veljal tudi za karanteno bližnjega otoka Lopud. Po potresu leta 1667 je bil samostan uničen in nikoli več obnovljen. Na otočku je v 16. stol. živel dubrovniški književnik Vetranić Čavčić (1482−1576). Svoje puščavniško življenje je opisal v delu Remeta«.
Tako. Pa smo preleteli seznam »plovputovih svetilnikov (za oddajanje apartmajev)«, teh mističnih in oddaljenih spomenikov časa. Mitja Zupančič, avtor knjige Svetilniki, pa tudi urednik že omenjenega spletnega mesta emorje.com, je za časopis Dnevnik že pred leti dejal: »Svetilniki združujejo skrivnostnost in zgodovino, zato so me vedno privlačili.
V življenju je vse minljivo, svetilniki pa ostajajo. In doživljajo renesanso, v turističnem in navigacijskem smislu. GPS-naprave so odlične, dobiš ogromno podatkov, ampak tehnika lahko odpove. Zato je temeljno navodilo vsem navtikom, naj se ne zanašajo preveč ali samo na GPS-signal in elektronske pripomočke. Na morju so potrebni znanje in izkušnje. Ko vse odpove, ti svetilniki še vedno kažejo pravo pot«.
In jaz bi si želel, da bi mi enkrat pokazali pot do apartmaja. Svetilniškega apartmaja! :-)
Ps. Za pomoč pri pripravi teksta in za fotografije se uredništvo www.pag.si zahvaljuje podjetju Plovput iz Splita.
