![](https://pag.dplanet.si/uploads/blogs/61e969c8-3827-4ea5-9736-6e9397627fb1/Mala-Gospa.jpg)
Skradin je čaroben
. Magičen. Romantičen. Popoln. V vseh pogledih. Res pa je, da ga večina turistov in popotnikov pozna le zaradi tega, ker se lahko tudi »skozi njega« pride do hrvaškega narodnega bogastva, Narodnega parka Krka.
Čeprav ima samo mestece Skradin le okrog 600 stalnih prebivalcev, skupaj s svojimi satelitskimi mini naselji Dubravice, Bićine, Bribir, Bratiškovci, Cicvare, Gorice, Gračac, Ićevo, Krković, Lađevci, Međare, Piramatovci, Plastovo, Rupe, Skradinsko Polje, Sonković, Vaćani, Velika Glava, Bratiškovci, Žažvić in Ždrapanj pa le okrog 4.000 prebivalcev, ga (turistično) ni za podcenjevati. Kakor smo omenili že v samem uvodu, so ga že pred mnogimi leti odkrili tudi največji pomembneži sveta. In zakaj je Skradin tako popularen med »jet set elito«?
Razlogov je kar nekaj, pa jih naštejmo (po dokaj naključnem vrstnem redu):
1. Geografska lega Skradina je preprosto čudovita, Skradin je odlično izhodišče za »delanje takšnih in drugačnih turističnih ekskurzij«. Od samega, prav tako čudovitega, Šibenika je oddaljen slabih 20 kilometrov. Do Skradina se lahko pripeljemo po cesti (odlično ga lahko vidimo z avtoceste, z mosta) ali pa z različnimi morskimi plovili, kar je še posebej zanimivo za bogataško, »jahtaško srenjo« in pa večje turistične ladje, ki iz cele Dalmacije trumoma v NP Krka prevažajo tuje turiste. Skradin se nahaja globoko v notranjosti celine, toda Jadransko morje se je »močno iztegnilo« in tam nekje v Prokljanskem jezeru s svojim dolgim, slanim jezikom poljubilo sladko, čudovito reko Krko.
Vsekakor pa Skradin leži na prekrasni legi, saj nam je delanje dnevnih izletov »mačji kašelj«. Na dosegu so nam: trdnjav poln Šibenik (z vsemi bližnjimi otoki vred), žurerske Vodice (tudi odlično izhodišče za morsko vožnjo do Kornatov), otok Murter (z vsemi svojimi opevanimi plažami in muzejem v Betini), hrvaška Troja v Bribirju, rimski Burnom, sokolarski center Dubrava, še do kninske trdnjave in izvira Krke je le uro vožnje … In seveda je tukaj tudi opevani Narodni park Krka, ki pa že zahteva posebne odstavke in to takoj, pod »točko dve«.
2. Skradin uradno leži na desnem bregu znamenite reke Krka (nekateri morski zagreteži trdijo, da se Krka že tam izliva v Jadran, saj se v njegovi okolici že pridno mešata tako slana kot sladka voda). Od Skradina pa do znamenitega Skradinskega buka je možen prevoz z ladjico NP Krka ali pa se tja odpravite kar peš ali s kolesom.
V samem Skradinu je nameščena tudi uprava NP Krka, tukaj je sedež Narodnega parka Krka. NP Krka pa ima verjetno na Hrvaškem, že zaradi nekaj stotisoč obiskovalcev na leto, med vsemi narodnimi parki najpomembnejšo vlogo, saj je zaradi ogromnih zaslužkov, ki jih vsakoletno prinesejo obiskovalci NP Krka, največji generator (turističnega) razvoja na tem območju. O NP Krka, smo že pisali (pa še bomo), vsekakor pa lahko še enkrat izpostavimo, da je narodni park Krka eden izmed turističnih biserov Jadrana, ki ga morate obvezno videti oz. obiskati.
3. Seveda je Skradin ljudem všeč tudi zato, ker je lep. Samo središče Skradina je zaščiten kulturni spomenik, v celoti je spomeniško zavarovano. S svojimi ozko tlakovanimi ulicami, kamnitimi ulicami in stopnicami je to majhno mestece zares slikovito. Atmosfero Skradina krasijo hiše, ki so bile zgrajene predvsem v 18. in 19. stoletju, na način, ki je zelo podoben benečanskemu. Avtentično kamnito mestno jedro lepo dopolnjuje tudi marina, ki je ena izmed najlepših na Jadranu.
Če se boste znašli v Skradinu se potrudite in se po stopnicah podajte na manjše, borno razgledišče, ki je tik nad mestom. Razgledišče je nastalo na zelo bornih ostankih obrambnega stolpa oz. manjše obrambne utrdbe imenovane Turina, ki so jo uporabljali najprej Benečani, kasneje pa Turki. Z vrha je lep pogled na mesto in Krko.
V samem mestu si je – tako vsaj zmeraj pravijo muzealci – treba ogledati tudi cerkve. Cerkev Kristusovega rojstva Blažene Device Marije, popularno imenovana Little Lady, je bila zgrajena na ostankih turške mošeje. Gradili so jo po načrtih italijanskega vojaškega inženirja Francesca Melchiora iz Vicenze, gradnja je trajala 10 dolgih let, končana pa je bila leta 1757.
Orgle, ki jih je ustvaril Francesco Dacci, učenec Petra Nakića, so najpomembnejši predmet v cerkvi, zato so zelo važne za hrvaško kulturno dediščino.
Zanimivo pri tej cerkvi je predvsem to, da se cerkveni zvonik ne drži cerkve. Zaradi mehke podlage, močvirnih tal, so ga postavili na trdno skalo, nekaj deset metrov stran od same cerkve. Cerkev, ki ima šest oltarjev, boste zlahka prepoznali, saj je na njen napis v latinščini: NATIVITAS Virginis Mariae (Rojstvo Device Marije).
Popotniki pri svojih spletnih komentarjih trdijo, da je lepa tudi pravoslavna cerkev svetega Spiridona, zgrajena v drugi polovici 19. stoletja, krasijo pa jo ikone Spiridona Rapsomanikija (rojen je bil v Krfu).
4. Skradin je poln bogate zgodovine, dolge dva tisoč let (status mesta je imel Skradin že pred 23-imi stoletji!), o čemer pričajo tudi pomembna arheološka nahajališča v bližini. Spletno raziskovanje nas pripelje do podatka, da je na mestu današnjega Skradina nekoč stala ilirska naselbina Scardona. V turistični zvezi Hrvaške so o slavni preteklosti Skradina zapisali točno takole: »Skradin je skozi zgodovino s svojo lepoto privlačil številne osvajalce in je bil večkrat porušen. Mestu so vladali stari Liburni, Rimljani, Goti in Turki.«
V obdobju rimske vladavine je bil tu municipij (pri starih Rimljanih je bilo to mesto z delno samoupravo). Skradin so leta 615 porušili Avari. Preporod Skradin doživi v srednjem veku, ko na teh prostorih zavladajo domači bribirski knezi Šubići. Mesto, kot ga lahko vidimo dandanes, je bilo večinoma postavljeno v osemnajstem in devetnajstem stoletju. Dodajmo, da si lahko v mestnem muzeju ogledate bogato zbirko predmetov iz daljne preteklosti (predvsem iz najdišč Maraguša, Rokovača in Đardin – tam so našli veliko lepega nakita), na skradinskem Trgu Male Gospe pa je postavljen tudi kip očeta hrvaške arheologije, patra Luja Maruna (1857- 1939). V cerkveni »župniji« pa si boste lahko, če boste imeli srečo, ogledali tudi bogato zbirko umetnin in nekatere zelo redke knjige.
5. Seveda pa treba omeniti tudi nekatere, zelo »žive projekte in prireditve«, prilagojene današnjemu trenutku. Posebno turistično zgodbo je v letu 2018 začel pisat tudi prvi dalmatinski muzej avtomobilov. V Scardona Parku, v muzeju z imenom Ferdinand Budicki (ta je pionir hrvaškega avtomobilističnega športa) si boste lahko ogledali lepo število starodobnikov.
Domačini so najbolj ponosni na Skradinski festival klapskega petja (leta 2018 je bil festival že 39-ič), »Skradinsko kulturno ljeto« ponuja številne gledališke predstave (Glumište pod murvom), koncerte in umetniške delavnice, zelo dobro pa je ponavadi obiskan tudi Festival ruralne kulture (sejem, delavnice, izobraževanja, koncerti, interaktivna igralnice za otroke in odrasle …). Sportsko zabavna manifestacija »Prokljanski gušti« ob sloganu »Gdje Krka more ljubi« povezuje osem tisoč prebivalcev krajev Skradin, Zaton, Raslina in Bilice, ki tekmujejo v različnih športno-zabavnih aktivnostih (veslanju, vlečenju vrvi, plavanju ….). Dolgčas pa vam ne bo niti, če boste v Skradinu takrat, ko se praznuje kakšen večji cerkveni praznik (baje je najbolj svečano, ko se praznuje »Mala Gospa«, v začetku septembra).
6. Dolgo smo razmišljali ali naj v posebni točki izpostavimo »skradinske gastronomske užitke«. To pa zato, ker se v Dalmaciji zaradi »mediteranske kuhinje« itak lahko odlično prehranjujemo skorajda vsepovsod. Vendar nas je zelo veliko število gostiln, konob v samem Skradinu vendarle prepričalo, da še posebej izpostavimo tudi ta, zmeraj bolj pomemben, vidik turizma. Seveda pa takoj naše bralce opozarjamo, da zna biti vsak malo bolj »izbirčen obrok hrane« v Skradinu cenovno »dokaj popopran oz. začinjen«.
Za sam konec tega prispevka pa naštejemo le še jedi, ki so v Skradinu »še posebej domače«: skradinska torta, skradinska rižota, orehov »šnops«, liker iz cvetov vrtnic, »koprtlje« (arhaična jed), sušena jagnjetina, hladen skradinski brodet iz jegulje, »čokalice« in bruštolani.
Podrobneje o teh jedeh pa mogoče kdaj drugič, ko nas bo, upamo, v goste povabila Turistična skupnost Skradin (ki se ji lepo zahvaljujemo za fotografije) ali pa kakšna odlična kuharska zasedba. Pa dober tek. In dobrodošli v Skradinu, v mestu, kjer morje poljubi Krko.
![revija](https://pag.dplanet.si/library/images/book-top-mockup-master@3x.png)