Seveda ima Punat tudi mnoge druge (turistične) čare, prvi pa segajo že 200 let v preteklost!? Tako je zapisala Turistična skupnost Punat na svoji spletni strani: »Turistične aktivnosti so se v Punatu začele že v začetku devetnajstega stoletja in se navezujejo na frančiškanski samostan na Košljunu, ki ga še danes obiskujejo mnogi izletniki. Med njimi so nekoč bili tudi cesarica Karolina, vdova avstrijskega cesarja Ferdinanda I., Maksimilijan Ferdinand, mlajši brat avstrijskega cesarja Franje Josipa, romunski kralj Karol I. idr.
Da je Košljun postal turistično zanimiv zelo zgodaj, dokazuje dopis škofovskega ordinariata na Krku s pozivom, naslovljenim na frančiškanski samostan Košljun iz 31. januarja l. 1876, v katerem se zahteva od frančiškanov, da beležijo evidenco tujcev, ki obiskujejo samostan. Že leta 1908 je bilo ustanovljeno domače plavalno društvo. Najstarejše gostišče v Punatu seže v leto 1891. Prvi hotel, Vilo Lucijo – kasnejša depandansa hotela Kvarner, pa je dal izgraditi lokalni podjetnik Nikola Žic šele leta 1924«.
Turistični novinarji na izletu v glavni vlogi turizma v Punatu dandanes še vedno vidimo »mini otoček Košljun«, ki je zagotovo najlepša, mogoče pa tudi največja turistična znamenitost celotnega otoka Krka (glej tekst z naslovom: Košljun, otok muzej).
Punatu verjetno največ denarja prinaša Marina Punat, ki velja za enega izmed najbolj varnih pristanov na Jadranu. Sicer pa o kvaliteti Marine Punat pričajo številne pohvale, v podjetju so upravičeno prejeli že tudi Zlato sidro, ki je največja hrvaška navtična nagrada. Mimogrede dodajmo, da je Hrvaška, tudi v svetovnem merilu, »navtični raj«. Na celotnem hrvaškem Jadranu je registriranih vsaj okrog 130.000 čolnov, jadrnic in jaht. Impozantno, kajne?
No, vrnimo se nazaj v Punat, za začetek navedimo nekaj osnovnih podatkov. Punat je drugo največje naselje na otoku Krku, kraj Punat (načeloma) sestavljata dva dela; starejše naselje, malo odmaknjeno od morja in novejši del ob sami morski obali.
Kakor smo že omenjali, kraj Punat leži na jugovzhodni strani Puntarske (Košuljanske) drage, nedaleč stran od plitvega in ozkega preliva Usta, ob istoimenskem zalivu. Morjeplovci, pozor: Ker je Puntarska draga v določenih delih (in dnevih) zelo plitva, je treba pluti po označeni varni poti, manevrirati je treba zelo, zelo previdno. Na enavtiki.si so dodali: Zaliv je izjemno velik, vendar vedno nudi dobro zaščite pred vsemi vetrovi. Pri plovbi v zaliv moramo slediti zelenim svetilnikom, ker je le tam voda povsod globlja od treh metrov.
Pogled na zemljevid nam razkrije, da je Punat svoje mesto našel »nekje v osrednjem delu zlatega otoka Krka«. Najbližje Punatu je »glavno otoško mesto«, mesto Krk, ki je oddaljeno le slabih 8 kilometrov. Razdalje od Punata pa do nekaterih krajev pa so približno takšne: Baška s svojo slovito Velo plažo (18 km), vinski Vrbnik (10 km), Šilo (21 km), Njivice (23 km), stari Omišalj (28 km) in Malinska (20 km). Če prečkamo most na otok Krk pa imamo npr. do Reke ali pa do Crikvenice okrog 50 km, do glavnega hrvaškega mesta, Zagreba, je približno 190 km in do Ljubljane le 160 km. Mogoče je zanimiv podatek, da je do Delnic, v osrčju Gorskega kotarja, le dobrih 70 km.
Občina Punat ima samo dve naselji: Punat in Staro Baško (med njima je 9 km), skupaj pa tam stalno živi nekaj manj kot 2.000 prebivalcev. Poleti se zaradi razvitega turizma število prebivalcev večkrat poveča. Poleg hotelov (Falkensteiner Hotel Park Punat, hotel Omorika in hotel Kanajt), številnih vikendov in apartmajev k temu prispevajo tudi trije kampi. Tam nekje na vrhuncu turistične sezone, v začetku avgusta, v Punatu prenočuje okrog 10.000 ljudi. Kakor verjetno že veste, v Punat številne otroke na počitnice odpelje tudi slovenski Rdeči križ, glej spletno stran www.punat.si.
Punat leži na vzhodni obali Puntarske drage, več kot tri kilometre dolg in skoraj dva kilometra širok, na ozkem terenu ob morju. Takoj nad naseljem je zrasla tudi najvišja gora na Krku, z vrhovoma Veli Vrh (541 metrov nadmorske višine) in še nekoliko višja Obzova (568 metrov nadmorske višine).
Hrvaški del wikipedije nas poduči, da »je bil Punat, zaradi svoje usmerjenosti v osnovne dejavnosti, že od nekdaj vas. Gospodarska osnova Punata je nekdaj temeljila na poljedelstvu, vinogradništvu, oljkarstvu, ribolovu, ovčereji in ladjedelništvu, predvsem lesnem. Od nekdanjih gospodarskih dejavnosti so se do danes obdržali še ribolov, ovčereja, z nasadi oljk in pridelavo olivnega olja pa se ukvarja še skoraj vsaka družina. Danes pa v Punatu prevladuje predvsem turizem, izpostavljamo navtičnega, in v manjši meri tudi trgovina.
Z razvojem turizma se je sam kraj Punat bistveno spremenil. Danes se stari in novi del kraja Punat jasno razlikujeta. Stari del »Punata« obsega severni del vasi, do današnjega največjega hotela (Falkensteiner Hotel Park Punat), ki je bil nekoč tovarna testenin.
Novejši del Punata je nastal južno od hotela, največji del tega novega dela naselja pa se imenuje Buka. Med starim in novim delom se svoj prostor našel kamp Pila, ki se nahaja v obalnem borovem gozdu in je tudi zaradi tega razčlenitev naselja na dvoje zelo jasno razvidna. V starem delu prevladujejo majhne, kamnite, strnjene hiše, nekoliko novejše (iz konca 19. in začetka 20. stoletja) pa so pogosto urejene v t.i. kale (npr. Zgornja in Spodnja Kala).
Tudi kratek pogled v zgodovino Punata nam razkrije nekaj dodatnih stvari, ki so zanimive tudi turistom. Prve sledi, ki pričajo o poseljenosti tega območja, segajo v prazgodovino. Kamniti ostanki dokazujejo tukajšnje življenje že za časa vladavine Ilirov, Grkov in Rimljanov. Ime Punat naj bi – verjetno - izhajalo iz latinske besede Pons, ki pomeni most, saj obstaja možnost, da je nekoč prav lesen most s kopnim povezoval ozek prehod v Puntarsko drago z juga (natančneje, povezoval naj bi rt Prnibe z vzhodno obalo).
Prvi pisni zapisi o Punatu izvirajo iz obdobja frankopanske vladavine (1115–1480); v oporoki iz leta 1277 je prvič omenjen eden od njenih prebivalcev, vas Punat (villa di Ponte) pa se v oporoki, torej prvič v pisnih dokumentih, omenja leta 1377. Od 1480 do 1797 je bil Punat pod beneško oblastjo, v letih 1797–1918 pod avstrijsko (avstro-ogrsko) nadvlado, seveda razen v času francoske vladavine 1805 – 1813. V času Kraljevine Jugoslavije, od leta 1929 pa vse do druge svetovne vojne, se je Punat imenoval Aleksandrovo (po jugoslovanskem kralju Aleksandru).
Med najstarejše zgradbe v kraju Punat spadajo župnijska cerkev, postavljena 1773, ki je bila 1934 nekoliko pregrajena. Na koncu zaliva, ob cesti proti Krku, okoli 3 km od samega naselja Punat, stoji cerkvica sv. Donata, postavljena v devetem stoletju, ki je eden najstarejših spomenikov posebne oblike (cerkvica ima kupolo nad centralnim prostorom in dve polkrožni apsidi). Posebej pomemben za Punat je »stari toš«, mlin za olive, ki je bil postavljen v osemnajstem stoletju.
Danes je na istem mestu, v starem mestnem jedru Punata, zaživel interpretacijski center, v katerem je postavljena stalna razstava tradicionalne pridelave olivnega olja. Poleg interaktivnih vsebin in arhivskih fotografij, ob postavljenem starem mlinu, se izpostavlja pomen oljkarstva v Punatu in njegovi okolici. Moramo poudariti tudi, da so domačini iz Punata na svoja pridelana, zelo kakovostna, olivna olja izredno ponosni, saj neredko na mednarodnih tekmovanjih dosežejo najvišja mesta.
Turisti, ki si kratkotrajen poletni dom najdejo v Punatu, s kolesi radi raziskujejo po okolici, številni pa se ustavijo tudi na razgledišču »Tri križi«, ki ponuja odličen razgled po zalivu in širše. Športno akrobatiko deskanja in smučanja na vodi ponuja »wakepark«, adrenalin pa zaliva vse udeležence atraktivnega podmorskega sprehoda po podvodnem (gusarskem) parku (ste si že kdaj posadili skafander na glavo?).
Seveda si na turist na počitnicah ali na dopustu želi tudi dobre hrane, odličnih prireditev (izpostavljamo koncerte klasične glasbe v okviru Krških večerov in pa obvezne ribiške »fešte«) in odličnih plaž s čistim morjem. Zagotovo ničesar od tega v Punatu ne primanjkuje.
Družinska gostišča, konobe in restavracije ob klasičnih krških specialitetah neumorno ponujajo predvsem dnevno sveže ribe, zelo okusno jagnjetino in ovčji sir, domači med, obogaten z žajbljem in drugimi zelišči. TZ Punat dodaja: »Ob vseh jedeh vam bodo postrežena izvrstna krška ali hrvaška vina ter cela vrsta domačega žganja, kot so: loza, medica, travarica, smokovača ali biska. Dober tek!«
Kaj pa plaže? Lepih plaž v Punatu ali pa v njegovi neposredni okolici zares ne manjka, zato kopalec zlahka najde svoj najboljši kotiček, svoj prosti čas pa po želji zapolni tudi s športnimi vsebinami, ki se mu nudijo na sami plaži (vodni športi, odbojka na mivki ...). Punat in pa tudi Stara Baška, ki je – ponavljamo - v isti občini, sta znana po svojih čudovitih plažah. Ne bodite v skrbeh, če so nekatere skrite plaže, ki jih dodatno krasi kristalno Jadransko morje, dostopne samo s plovili, zmeraj obstaja elegantna možnost prevoza s taksi čolni.
Ste v Punatu in vam je ob vsem napisanem še vedno dolgčas? Skorajda ne morem verjeti. Ponujam rešitev: izlete! Tako tiste, ki jih lahko opravite z avtom po samem otoku Krku ali pa si mogoče omislite kakšen dnevni izlet v ladjico, npr. tja v smeri otoka Raba ali Golega otoka?! Odpravite se lahko tudi na ekskluziven nočni ribolov, na katerem boste ob srebrnem odsevu lune in zvezd na morski gladini doživeli občutek neizmerne svobode. Kdo ve, mogoče vam bodo dogodek polepšali še simpatični delfini?!
Ps. Fotografije: Turistična skupnost Punat in novinarji uredništva www.pag.si, portala o hrvaškem turizmu.
