Kako je nastala »pijana pruga«?
Ta železniška proga je nekoč povezovala kraja Lupoglav in Stalije (blizu izliva reke Raše v Jadransko morje, Stalije so bile nekoč del velikega premogovnika Raša). Železniška proga je dolga približno 50 kilometrov, premagovala je 400 metrov nadmorske višine, zgrajena pa je bila s prostovoljnim delom prebivalcev Istre med letoma 1948 do 1951 za prevoz premoga med krajema Lupoglav in Stalije (tudi Štalije), ideja pa je bila omogočiti lažji transport premoga iz istrskih rudnikov v pristanišče na Reki.
Zgrajena je bila udarniško, z delovnimi akcijami vseh ljudi, zaradi mraza in vetra, ki redno piha na tem območju, pobočju Učke, so ji rekli »sibirska železnica«. Baje je bilo delo na tej železniški progi izredno naporno, marsikdo je, vsaj tako poročajo nekateri hrvaški mediji, zaradi tega težkega dela zaprosil za azil v Italiji.
Spletni portal www.abcgeografija.com nas poduči: »Zgrajeni odsek železnice je bil le del velikega načrta - povezave reške železnice skozi predor Učka. Vendar ta načrt ni bil nikoli uresničen, tako da preostale železniške proge v Istri do danes niso povezane z železniškim omrežjem preostale Hrvaške. Sicer omenimo tudi, da železniška proga Lupoglav – Stalije poteka skozi tri predore (eden je dolg kar 500 metrov), predore pa so »izdolbli z golimi rokami«.
Kljub temu je zgrajeni odsek železnice služil svojemu namenu: v svoji zlati dobi v poznih petdesetih in zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je po tej železnici dnevno prepeljalo do 100 železniških vagonov. Žal je z zaprtjem istrskih rudnikov, predvsem zadnjega premogovnika na Hrvaškem - Tupljak leta 1999, prišlo do zmanjšanja prometa po tej progi, popolnoma pa je »železniško prevozništvo« izginilo leta 2009, ko je po njej zapeljal zadnji vlak«.
Danes je ta železniška proga »popolnoma zapuščena, pozabljena«. Ker ni sanirana, ponekod visi, se nagiba celo v dolžini 500 metrov železniškega odseka. Zaradi strmega naklona zemljišča, posledičnega močnega nagibanja terena, so se tirnice »močno prevesile« in nastala je vijugasta železniška atrakcija z imenom »Pijana pruga«. Dodatno so železniško progo uničevali hudourniki, ki so spodjedali nasip pod železniškimi tiri.
Posledično se je del železniške proge dobesedno spremenil v vijugasto atrakcijo, obiskovalci zmeraj pogosteje obiskujemo to nenavadno (fotografsko) prizorišče v naravi. Tistih 500 metrov železnice se vije gor in dol, »visi v zraku«, človek zlahka zleze tudi pod tire in takrat si tudi sam del res nenavadnega in redko videnega prizora. Turistični bonbonček Pijana pruga je dokaz, kako hitro zmore narava uničiti delo človeških rok.
Že omenjen hrvaški spletni portal postreže še z eno zanimivo informacijo: »Železnica Lupoglav-Štalije ostaja simbol nekega časa. Mogoče pa bo nekoč vendarle, glede na zanimivost območja, skozi katerega poteka, izkoriščena v nekoliko bolj »resne turistične namene«. Načrti so, a do uresničitve le-teh ostaja železnica obiskana s posameznimi obiski njenega pijanega dela in sporadičnimi akcijami, kot je snemanje filma o Winnetouju, ki se je leta 2016 zgodilo na železnici in za potrebe katerega je nemško filmsko podjetje v Istro iz Madžarske pripeljalo celo parno lokomotivo.
Kje najdemo turistično znamenitost Pijana pruga? Geografska lokacija: 45.209 N in 14.183 E. Pijana pruga se nahaja v vzhodnem delu Istre, nedaleč od naselja Kožljak (proti Šušnjevici, dvojezični vasi, kjer se govori istro-romunsko). S »nekategorizirane in neizkoriščene« turistične atrakcije Pijana pruga je možen odličen razgled na zahod proti Čepićkemu polju (do leta 1932 je bilo tam jezero) ali pa na vzhod, proti pobočjem pogorja Učke.
Vedrana Juričić je za www.turistickeprice.hr zapisala: »Ko se znajdete na Pijani prugi, si poskusite namesto zoranih njiv predstavljati jezero in čolne. V daljavi so griči, na katerih cerkveni zvoniki vasic Gračišće, Pićna in Brda ponosno parajo nebo. Tam so tudi slovanski bogovi: Perun, Veles in Mokoš«. Za sam konec prispevka o turističnem sladkorčku Pijana pruga dodajamo le še nekaj informativnih kilometrskih razdalj od lokacije Pijana pruga: Brseč – 20, Opatija – 42, Plomin – 9, Rabac – 21 in Pazin – 31.
Fotografije: novinarji www.pag.si, slovenskega portala o hrvaškem turizmu.
