portal
index
singleblog
Hrvaški turizem - največji slovenski portal o hrvaškem turizmu.
Impose - for bloggers

Vrsar, kiparsko mesto

Park skulptur Dušana Džamonje

Vrsar je živopisano ribarsko mestece. Če boste obiskali to čudovito istrsko mestece (njegov stari del je zgrajen na hribčku), v njegov šarm pa se je baje zaljubil tudi slavni italijanski lomilec ženskih src, Giacomo Casanova, obvezno obiščite tudi umetniško zapuščino slavnega kiparja Dušana Džamonje.

Park skulptur Dušana Džamonje

se nahaja na Valkaneli, tik pred samim vstopom v Vrsar, če prihajate iz smeri Funtane oziroma Poreča. »Kulturna atrakcija«, park skulptur, se razteza na hribčkih nad morjem, na skorajda 30 tisoč kvadratnih metrih površine. Vstop na »kultivirane zelenice« je za vse obiskovalce, in sicer že od odprtja centra, od leta 1981, brezplačen.

Kipar Dušan Džamonja, ki je umrl v začetku leta 2009, je že v 70-ih letih prejšnjega stoletja tukaj sanjal, načrtoval in potem tudi zgradil svojo hišo z umetniškim ateljejem in umetninam usklajenim parkom. Čudovit spominski kompleks, kjer se skriva le del njegovega gromozanskega »umetniškega opusa«, pa je sedaj v Vrsarju tudi velika turistična znamenitost. Obisk tega edinstvenega spominskega parka bodo še posebej cenili resnični ljubitelji (moderne) umetnosti, pa tudi vsi ostali (turisti), ki pa bomo uživali predvsem v begu od tečnobnega stresa k zenovski tišini in dišečem zelenilu umetnikovega parka.

Kdo je Dušan Džamonja? Rodil se je 31. januarja 1928 v Strumici v Makedoniji. Končal je akademijo likovnih umetnosti v Zagrebu. Učil se je pri velikih imenih hrvaške kiparske umetnosti, Vanji Radauši, Franetu Kršiniću in Antunu Augustinčiću. Evropsko, pa tudi svetovno, umetniško javnost je nase opozoril na bienalu v Benetkah leta 1960, ko se je predstavljal s skulpturami od lesa do žebljev. Od takrat so ga nekateri, predvsem iz nevoščljivosti in zavisti, zafrkljivo klicali Dule-ekser (slov. Dušan Žebelj).

Vendar pa se kipar, ki je delal predvsem z železom, bronom in aluminijem, ni »dal motiti«. Številne nagrade, ki jih je prejel za svoje delo na različnih koncih sveta, dokazujejo, da je Dušan Džamonja več kot uspešno omehčal toge kovine, jih spoprijateljil z blaženostjo narave in z navdihom človeške čutnosti ustvaril arhitektonsko-kiparske spomenike. Leta 1971 je Dušan Džamonja svoje delo obrazložil takole: »Umetnost ni predmet, ki ga moraš razmeti, umetnost moraš čutiti«.   

Džamonja kaj kmalu postane s svojimi monumentalnimi abstraktnimi skulpturami razpoznaven in slaven povsod po svetu, razstavljal je v londonskem Regent"s Parku, na pariškem Place de Vendome, lizbonski Praca de Commercio ter pred palačo pravde v Bruslju. Tudi številni muzeji in velike galerije so ponosni, ker imajo v svojem »umetniškem fundusu« kakšno zanimivo in cenjeno delo, umetnino Dušana Džamonje.

Francoski umetniški kritik, pisec številnih strokovnih del iz področja umetnosti, Roger Pierre Turine je zapisal, da Džamonjine skulpture v Vrsarju, blizu sinjega morja, živijo svojo neskončno svobodno življenje ter da so prava čarovnija, obeležje, kjer je popolna božanskost našla in vodila roko umetnika, kiparja.

Ob koncu naj le še opozorimo, da se zna zgoditi, da boste v Vrsarju odkrili, našli številne umetnine iz kamna. Te niso od Džamonje, ampak so večinoma plod kiparske šole Monraker (istoimenski zapuščeni kamnolom), ki od leta 1991 vsak september zbere številne mlade nadebudne kiparje iz vsega sveta. Njihova dela so razstavljena po Vrsarju in istrski okolici, so pa še en dodaten dokaz več, da je Vrsar »kiparsko mesto«, prekrasno mesto umetnosti.


revija