Osor
svojo zgodovinsko plat še dandanes pridno razkazuje na vsakem koraku, sprehod po Osorju se zdi kot skok v preteklost. Turisti sploh ne obžalujejo, če naredijo – vsaj kratek - postanek v Osorju ter si ogledajo njegove številne (turistične znamenitosti). Na koncu koncev mnogi Osor razglašajo za muzej na prostem, baje je v celoti zaščiten kot zgodovinski spomenik. Poglejmo si Osor nekoliko podrobneje.
Osor je zelo majhen kraj, v njem stalno živi manj kot 100 prebivalcev. Čeprav administrativno spada pod mesto Mali Lošinj, se mesto Osor nahaja na otoku Cresu. Osor je verjetno najbolj znan po svoji geografski legi, saj se tam nahaja premični most, ki prečka kanal Kavuada in povezuje omenjena dva otoka - Cres in Lošinj.
Osor je od »glavnega« Malega Lošinja oddaljen okrog 22 kilometrov, do Velega Lošinja še kakšen kilometer več, simpatično mestece Cres pa je od Osorja oddaljeno približno 30 kilometrov. Dodajmo še, da v bližini Osorja stoji dokaj visoka pohodniška Osorščica, glej tekst z naslovom Osorščica je planinsko-morski raj, najbližja trajektna luka Merag je od Osorja oddaljena približno 47 kilometrov.
»Zahvaljujoč prekopanemu kanalu (z imeni Cavata, Kavuada, Cavanella), ki je omogočal prehod in plovbo iz enega morja v drugo, se je v preteklosti tu odvijal glavni tranzitni promet med severnim Jadranom in dalmatinsko obalo, kar je iz Osorja naredilo mednarodno pristanišče«, zapiše TZ Lošinj. V današnjih časih osorsko pristanišče ni tako pomembno, je pa morjeplovcem še zmeraj pomemben kanal, ki deli otoka Lošinj in Cres ter lahko izredno skrajša plovno pot.
Ta kanal Kavuada je širok le 12 metrov (v dolžino meri 120 metrov, v globino 4 metre). Čez kanal je postavljen montažni premičen most, ki se odpre vsak dan v letu (če le ni pokvarjen :-)) in sicer ob 9.00 in 17.00. Kanal je znan po močnem morskem toku (dosega hitrost kar 6 vozlov, zato bodite pri plutju previdni).
Skozi kanal lahko – posamično! - zapeljejo le manjša plovila, pristaniška lošinjska uprava zapoveduje, da lahko skozi prehod zapeljejo plovila do 20 ton lastne teže. In še to, prednost imajo plovila, ki priplujejo z juga. Most v Osorju je sicer znana turistična zanimivost, katerega odprtje in zaprtje, ki traja okrog pol ure, si mnogokrat ogleda veliko obiskovalcev.
Hrvaška enciklopedija sicer zapiše: »Osor je bil naseljen že v prazgodovini, kar dokazujejo ostanki ilirskih utrdb, megalitskih zidov in grobov iz bronaste dobe. Zaradi svoje lege na ozkem pasu, ki povezuje otoka Cres in Lošinj, je že od antičnih časov pomembna prometnica. Grki so ga poznali pod imenom Apsorros, omenjajo pa ga v povezavi z legendo o Argonavtih. V rimskih časih, takrat z imenom Apsorus je bil municipij (opomba: municipij je bil v rimski državi naziv drugorazrednega mesta, ki je imelo nižji položaj kot kolonija) in pomembno pristanišče na plovni poti od Salone do Ogleja«.
Hrvaška wikipedija, ki lepo in poglobljeno piše o zgodovini Osorja, med drugim navaja: »Osorska t.i. »prevlaka« nudi izjemno zaščito pred vsemi vetrovi in nevihtami. Skozi Osor poteka črta najstarejšega znanega evropskega morsko-kopenskega tranzita iz Egejskega v Baltsko morje, imenovana Jantarna cesta. O tem pričajo številni jantarni okraski, najdeni v ilirskih grobovih v okolici Osorja.
V času rimske oblasti je bil Osor razvito in utrjeno mesto. Iz tistega antičnega časa so ostali fragmenti monumentalnih zidov in zgradb. Osor je bil starodavna pomorska trdnjava, ki je bila v središču pomorskih linij, ki so povezovale Ravenno, Pulj in Poreč s Senjem ter antični Plomin in Labin z Zadrom in Solinom.
V zgodnjem srednjem veku je Osor ostal pomembno strateško oporišče Bizanca in takrat so bile postavljene pomembne sakralne zgradbe. Pomen Osorja se je ohranil tudi v času stare hrvaške države, ko je Kvarner postal žarišče hrvaške kulture in glagoljaštva. Kasneje zaradi beneške okupacije Osor izgubi svoj prejšnji pomen, njegovo vlogo pa hipoma prevzame mestece Cres«.
Emorje.com je portal, ki ga redno in z veseljem spremljamo, novinarji tega portala so o Osorju ob ostalem zapisali: »Na skrajnem južnem delu otoka pomični most v starodavnem mestecu Osor povezuje Cres z otokom Lošinj. Ta plovna pot je umetno nastala že v rimski dobi, ko so izkopali enajst metrov širok kanal Kavuada, ki ločuje oba otoka.
Mesto Osor, mestece s 4.000-letno zgodovino, je s kanalom postalo pomembno prometno vozlišče, ki je mesto razvilo v osrednje pomorsko in trgovsko središče z 20.000 prebivalci (opomba, različni viri navajajo različne podatke, od 5.000 pa do 50.000 prebivalcev!?). Če pomislimo, da je danes na otoku mesto Cres kraj, ki je s 3.000 prebivalci največji, si težko predstavljamo veličino in pomen Osorja v rimskem času.
Takrat je Osor imel gledališče, več samostanov in forum. Zlata doba mesta in njegov pomen sta začela izginjati ob koncu 15. in v začetku 16. stoletja, ko sta v mestu razsajali kuga in malarija, mesto pa je postalo mesto duhov. Celo škofovsko rezidenco so preselili v mesto Cres«.
Zanimivost: sedaj lahko s pomočjo virtualnih (3D) očal vstopimo v zgodovino kar na enajstih lokacijah v Osorju. Turistična skupnost Lošinj to zanimivo turistično storitev opisuje kot »osorski časovni stroj« in »nova dimenzija preteklosti«. Sedaj pa bo najbolje, da se vendarle nekoliko bolj sistematično sprehodimo po osorskih ulicah in naštejemo ter vsaj na kratko opišemo ključne osorske turistične značilnosti oziroma znamenitosti.
Naštevamo v naključnem vrstnem redu. Starodavni mestni trg, ki ga krasijo dragocene in ohranjene stavbe iz petnajstega in šestnajstega stoletja. Tukaj sta npr. mestna hiša s pokrito ložo (v zgradbi je danes izpostava lošinjskega muzeja) in v gotiki zgrajena škofovska palača (hrvaško: Biskupski dvori), kjer je muzej sakralne umetnosti (večinoma so na ogled dela iz zakladnice osorske katedrale).
Osorska katedrala, ozirom danes župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja, iz leta 1498 velja za enega izmed najlepših renesančnih spomenikov na Hrvaškem. Triladijsko stavbo pripisujejo velikemu arhitektu Jurju Dalmatincu (njegov spomenik najdemo v mestu Pag na otoku Pagu). Zvonik katedrale, tudi danes najvišji zvonik na bližnjem otočju, je bil dodan skorajda stoletje kasneje, leta 1575, in je delo krškega mojstra Jakova Galete.
Na spletu zasledimo lep stavek: »Zunaj starega jedra Osorja so ostanki mitskega Apsorosa: temelji zgodnjekrščanske katedrale, obzidje, vrtovi in cvetličnjaki, ki prekrivajo sledi porušenih rimskih vil in samostanov, skriti biseri, ki obujajo spomine na pretekle čase«.
Še nekaj sakralnih »obeležij« Osorja. Benediktinska opatija s cerkvijo sv. Petra iz 11. stoletja v samem vhodu v Osor, je hkrati velik romanski spomenik (škoda je, da ni lepo obnovljen!) - tu so leta 1070 našli osorski evangelistar (rokopis cerkvene glasbe z »zapisom nad besedilom«), ki ga danes hranijo v vatikanski knjižnici. Sledi kapela sv. Gaudencija (pregnani osorski škof, ki je »kriv, da na Cresu in Lošinju ni kač« :-)) iz 14. stoletja, iz obdobja gotike. V zalivu Bijariz najdemo ostanke samostana in cerkve sv. Marije iz leta 1414.
Turisti smo ponavadi zelo očarani, ko se sprehajamo skozi »osorski vrt kipov«, alejo umetniških kipov, ki jo sestavlja zanimiv niz bronastih kipov na temo glasbene dediščine. Tam vidimo tudi dela velikih mojstrov, tudi najbolj znanih hrvaških kiparjev, kot so Ivan Meštrović, Fran Kršinić, Vanja Radauš, Ivan Rosandić in Belizar Bahorić. Tu je tudi izvirno delo Marija Ujevića, posvečeno glasbeniku Jakovu Gotovcu.
Svojevrstna mini osorska atrakcija je tudi kip kune. Zakaj je kip te simpatične živali postavljen v Osorju? Pojasnilo smo našli na svetovnem spletu: Kuna je bila v Osorju pred več kot tisoč leti uporabljena kot plačilno sredstvo. Leta 1018 je plačilo davka Benetkam znašalo točno 40 kož kune. Skratka, kovanci takrat v Osorju niso bili (edino) plačilno sredstvo. Zato se je nekdanja hrvaška valuta imenovala kuna.
Dodatno pojasnilo: Kuna je bila pred uvedbo evra uradna valuta na Hrvaškem. Ena kuna se deli na sto lip. Hrvaška kuna je leta 1994 zamenjala hrvaški dinar, ki je bil prehodno plačilno sredstvo od leta 1991. Z vstopom v Evropsko unijo je Hrvaška postala obvezana k uvedbi evra.
Poleti je mestece Osor enkraten scenski prostor z bogato ponudbo kulturnih dogajanj, med katerimi velja predvsem omeniti festival klasične glasbe Osorski glasbeni večeri (z originalnim, hrvaškim imenom “Osorske glazbene večeri“), ki se tu odvija že od leta 1976.
Naj opozorimo, da lahko v samem centru Osorja, tam pri katedrali, najdemo simpatično prodajno galerijo, ki že nekaj let zavzeto organizira mednarodno razstavo karikatur (vsako leto se ustvarjalni avtorji pomerijo v drugi tematiki).
Turističnim gostom Osorja so na razpolago urejene namestitve v zasebnih nastanitvenih kapacitetah, tik zunaj vasice Osor pa se ob morju nahajata dva avtokampa (kamp Preko mosta in kamp Osor) s plažami in restavracijami. Mestece Osor je zaradi svojega geografskega položaja idealno izhodišče za raziskovanje tako otoka Cresa kot otoka Lošinja. Če boste preživljali počitnice v starodavnem Osorju se zna zgoditi, da boste izkusili Kvarner kot je nekoč bil. Mestece Osor namreč zlahka omogoča skok v preteklost. :-)
Ps. Fotografije: Turistična skupnost Lošinj (fotografi: Hrvoje Serdar, Joshua Cirjak, Ivan Brčić, Sandro Tariba) in fotografi www.pag.si.
