V Ninu, najstarejšem hrvaškem kraljevskem mestu, na vsakem koraku naletimo na sledi pomembnih dogodkov, prepletajo se zgodovina, legende, zdravje in športna energija.
Bronasti palec Grgurja Ninskega za srečo
Izročilo pravi, da vas bo našla sreča, če se dotaknete nožnega palca kipa Grgurja Ninskega. In ne samo to, baje spada med deset najatraktivnejših svetovnih simbolov sreče. Turisti z vsega sveta ne želijo zamuditi te priložnosti, bronasti palec se že prav zlato blešči. Na trgu ob cerkvi Sv. Anselma se tako srečamo z eno najpomembnejših osebnosti Nina in Hrvaške ter izjemno pomembnim obdobjem hrvaške zgodovine.
Legenda pravi, da se gre prav njemu zahvaliti, da ni strupenih kač na celotnem področju od cerkve Sv. Nikole pa vse do Privlake. Ko je nekoč strupenjača namreč ugriznila konja ninskega škofa, jih je le-ta vse uklel, da ne bodo več tam nikoli živele. In res je tako.
Škof Grgur Ninski je bil na čelu cerkvene oblasti na Hrvaškem v času kralja Tomislava, do leta 928. Ninski škofje so igrali pomembno vlogo v verskem, kulturnem in političnem življenju. Njihov boj za nacionalni jezik in pisavo je bil hkrati boj za hrvaško neodvisnost.
Grgur Ninski je bil glavni zagovornik staroslovanskega jezika in domače pisave glagolice ter bogoslužja v domačem jeziku. Kasneje je cerkvena oblast sicer prešla z Ninske na Splitsko nadškofijo in je uradni obredni jezik postala latinščina. Kljub vsemu pa sta se, ker ni bilo veliko latinsko govorečih svečenikov, ohranila pisava glagolica ter staroslovanski jezik, ki je kasneje postal hrvaški.
Ninskih plaž se ne da pozabiti
Ninske plaže sodijo med najlepše hrvaške plaže, po izboru ameriškega Travel Channela pa tudi na svetu. Skupaj so dolge 8 km in večinoma peščene. Prav vse, Kraljičina plaža, Ždrijac, Prodorica, Bilotinja in Zaton, ki se ponaša tudi z modro zastavo (mednarodno oznako kvalitete), so znane po izvrstni kvaliteti vode. Najbolj znana in najlepša je Kraljičina plaža, dolga kar 3 km, to pa je tudi najdaljša hrvaška peščena plaža.
Nanjo se navezuje legenda o ženi prvega hrvaškega kralja Tomislava. Plaža ji je bila tako všeč, da sta ob dnevih, ko je bil kralj v Ninu, skupaj z otroci prav tam uživala v družinskih trenutkih. Nekega dne je kralj ostal tam celo popoldne in rekel: »Ta kraj bo medtem, ko bova v Ninu, samo tvoj, to je raj na zemlji in to je tvoja plaža«. Do nje je treba prečiti nekaj deset metrov dolgo plitvino, izraelski novinar Omri Galperin pa je o njej rekel, da bi jo na pogled prav lahko zamenjal s kako na Bahamih.
Vetrovi v ninski laguni ter plitva in topla voda so pripomogli, da je ta akvatorij postal idealen za surfanje in še posebej kajtanje. Prav zato boste v poletnem času tukaj v zraku in na morju vsak dan videli več jader kot marsikje drugje celo leto, saj Nin obiskujejo vsi tisti, ki uživajo v tovrstnih športih. V opazovanju njihovih spretnostih boste uživali tudi gledalci.
Spregledati pa ne moremo niti naslednje ninske znamenitosti, zdravilnega blata. V Ninu je največje nahajališče zdravilnega blata na Hrvaškem in s površino kar 120.000 m3 umeščeno sredi Ninske lagune ob Kraljičini plaži. Že v času starega Rima so poznali blagodejno delovanje blata na zdravje, o čemer pričajo tudi ostanki okroglih opek iz takratnih term ter kipec boginje plodnosti Venere Anzotike iz 1. st. Nin je že več kot 4 desetletja poznan tudi kot talasoterapijsko zdraviliško mesto in nahajališče morskega peloida v Severni Dalmaciji s poletno kliniko na prostem.
Terapije s peloidom pri zdravljenju revmatičnih bolezni, deformacij hrbtenice, raznih kožnih obolenj, problemih gibalnega aparata, ženski neplodnosti običajno trajajo 10-20 dni. V jutranjih urah poletnih mesecev se pričnejo z blatnimi oblogami, sončenjem na peščenih plažah ter spiranjem peloida v toplem morju.
Ob plaži je naravni botanični vrt z 8 habitati po kriterijih največje svetovne mreže za ohranjanje narave, Natura 2000. Tu je 5 endemičnih, 5 kritično ogroženih ter 6 občutljivih rastlin. Na širšem področju Nina so nizke muljnate in peščene obale z močvirnimi predeli z visoko slanostjo, kjer je edinstveno rastlinstvo in živalstvo, skalnate obale in kamniti travniki, ogrožene tudi v evropskem merilu. Kako so se rastline prilagodile, najbolje ilustrira rastlina (Sarcocornia fruticosa), ki na slanih obalah raste tako na gosto, da se travniki imenujejo soline.
Mesnato debelo steblo je pravi vodni rezervoar, majhni listi pa preprečujejo izhlapevanje. Celična tekočina ima veliko soli, kar omogoča srkanje vode iz slanih tal. Te rastline so vir hrane za druge vrste, predvsem pticam, kot so čaplje, obrežne ptice, vodomci in ponirki. Za ljubitelje in opazovalce ptic ter narave je to mokrišče edinstven kraj. V vodi živijo tudi ribice, ki lahko preživijo v slani in sladki vodi. Rakec slaništar je dobro prilagojen na življenje v zelo slani vodi, preživi pa tudi sušo. Njegova jajčeca imajo membrano, ki jih ohranja pred izsušitvijo, tako da se lahko tudi po desetih letih na suhem, takoj ko pridejo v vodo, iz njih izležejo kozice.
Eden najdragocenejših darov narave v ninski okolici, je sol, ki je že v predzgodovinskem in antičnem času omogočila razvoj in blagostanje prebivalstva. Zaradi obilo sončnih dni, ugodnega vetra z Velebita ter posebnega geografskega položaja so domačini izkoristili podnebje ter danosti in začeli pridelovati sol, ki ima tudi visoko vsebnost joda ter sodi med najkvalitetnejše v Evropi. Zaradi alge petule se še zviša koncentracija naravnega joda in tako ta sol tudi izboljšuje zdravje, ne samo okusa jedi. Kako pridelujejo sol in njeno najboljšo različico, solni cvet, si lahko ogledate na poljih soli in muzeju v neposredni bližini mestnega jedra. Obiščite Soline Nin, ne bo vam žal.
Vznemirljiva preteklost in krasna sedanjost
Mestece Nin je od Zadra oddaljeno 15 km. Stisnjeno je na otoček in ima le slabih 1.300 prebivalcev. S celino ga povezujeta dva kamnita mostova, zgrajena v 16. stoletju. Širše območje mesta stoji v laguni in je obdano z naravnimi peščenimi plažami. Kljub svoji majhnosti pa ima zelo bogato in burno zgodovino, dolgo kar tri tisočletja in je eno najstarejših mediteranskih mest.
Iz zgodovine je razbrati, da je imel Nin do sedaj kar sedem imen: Hemionoi, Ainona, Aenona, Enona, Elona, Nona i Nin. Pesnik Petar Zoranić Ninjanin pa pravi, da je asirski kralj Nino v Dalmaciji ustanovil mesto in ga poimenoval kar po sebi.
Od 9. stoletja pr. n. št. so do prihoda Rimljanov na širšem območju Nina prebivali ilirski Liburni, ki so imeli v mestu močno pomorsko in kopensko trgovsko središče. Naselje je bilo obdano z okopi, hiše pa so bile iz suhozidin. Tristo metrov južneje, na področju sedanjih solin, je stalo še starejše naselje iz mlajše kamene dobe. Tudi v rimskem obdobju se je tu živelo v blagostanju, na področju današnjega Zatona je bilo pristanišče. Imeli so vodovod, terme in amfiteater.
Na začetku 7. stoletja so Dalmacijo kolonizirali Slovani in na začetku 9. stoletja ustanovili prvo hrvaško državno skupnost. Nin je postal prvo hrvaško kraljevo mesto, ki je uživalo slavo od 7. do 13. stoletja. V 9. stoletju je postal tudi sedež prvega hrvaškega škofa, Grgurja Ninskega. Pomembni vladarji, ki so povezani z zgodovino Nina, sta kneza Višeslav in Branimir ter kralji Tomislav, Peter Krešimir IV. in Zvonimir. V 14. stoletju so se za oblast v srednji Dalmaciji potegovali bosanski kralj Tvrtko I. Kotromanić, Beneška republika, Anžujci Neapeljskega kraljestva in ogrsko-hrvaški kralj Sigismund Luksemburški.
Med dvajsetletno vojno je Ladislav Neapeljski leta 1409 prodal svoje pravice do Dalmacije Benečanom za samo 100.000 dukatov in Nin je prišel pod beneško oblast. Pod novimi oblastniki je začel zaradi gospodarskega izkoriščanja in slabe vojaške zaščite propadati. Mesto je doživelo dve uničenji: leta 1571 in 1646. Beneška vlada je ukazala požgati mesto in ga načrtno uničiti, po mnenju zgodovinarjev zato, da ne bi padel v roke Turkov in da bi ohranila bližnji Zadar. Porušene cerkve ter kraljeva in škofova palača se niso nikoli obnovile.
Gospodarski razvoj Nina se je ponovno začel po II. svetovni vojni. Po letu 1969 se je razvil v priljubljeno turistično središče, ki v svojo ponudbo vključuje tudi svojo zgodovinsko dediščino. V zadnjih letih so obnovili več spomenikov. Najbolj obiskana sta predvsem dva simbola starega mesta: cerkev Svetega križa iz 9. stoletja, ki jo imenujejo "najmanjša katedrala na svetu", in cerkev sv. Nikolaja v Prahuljah, v kateri so kronali hrvaške kralje.
Najpomembnejše znamenitosti Nina
Eden od najbolj prepoznavnih ninskih simbolov je gotovo cerkvica Sv. Nikole. Zgrajena je na majhnem hribčku, ki se dviga nad poljem Prahulje in je velika le slabih 6 m2, zidovi pa so debeli kar pol metra. Je edini ohranjen primerek zgodnjeromanske arhitekture take oblike v Dalmaciji (11. st.), zaradi turške nevarnosti pa so cerkvico nadgradili še z osmerokotnim obrambnim zidom za izvidnike. V njej so kronali kar 7 sedem kraljev hrvaške dinastije. Vsak je s spremstvom prijahal do cerkvice in se predstavil ljudstvu s simboličnim obredom - z mečem je zasekal na vse štiri strani sveta.
Cerkev Sv. križa iz 9. st je najmanjša katedrala na svetu. S položajem in svojo lepoto prevzame vsakega. Je edini cerkveni objekt v Ninu, ki je ostal nedotaknjen do današnjih dni. Zgradili so jo na ostankih antičnih hiš, ki so vidni še danes. Ima križni tloris in je velika le 7,80 x 7,60 m ter s kupolo vred visoka 8,2 m. V času hrvaških kraljev je služila kot dvorna kapela knežjega dvora.
Ima pa še eno posebnost. Zaradi kota padanja sončnih žarkov skozi ozka okenca služi kot svojevrsten koledar, sončna ura ter tudi za določitev enakonočja. Astronomski in arhitekturni pomen cerkvice, ki jo nekateri primerjajo s Stonehengem, je odlična priložnost za vse tiste, ki radi uživate v igri svetlobe in sence. Od leta 2009 prirejajo tu na prvi dan poletja zanimiv Festival Sonca in svetlobe in Mednarodna leta astronomije.
Starohrvaški čoln Condura Croatica je ostanek dolge pomorske tradicije tega območja. To je 7-8 m dolg ozek čoln brez kobilice iz 10. st. Verjetno prav o teh čolnih govori bizantinski car Konstantin Porfirogenet, ko omenja starohrvaško vojno mornarico. To so bili najmanjši, a najbolj ubijalski vojni čolni, kar jih je bilo v svetovni zgodovini, Hrvati so jih imeli v njegovem času 80. Bili so klasično grajeni, z rebri in spojenimi z lesenimi ali železnimi žeblji. Ob primernem vetru so dvignili štirikotno jadro, sicer pa so bili to hitri čolni na vesla in s posadko približno 20 mož. Čolni so verjetno pluli v času vladarjev Krešimira IV. in Zvonimira, po zapisih bi naj bilo na Hrvaškem kar 20.000 veslačev na kondurah, samo v Ninu pa naj bi jih imel kralj Tomislav kar 15.000. Na vhodu v ninsko pristanišče so čolne našli l. 1966.
Original Condure Croatice je v Muzeju Ninskih starin, repliko pa lahko vidite ob Spodnjem mestnem mostu. Tradicija živi naprej, po plitvem ninskem morju lahko zaplujete v čolnih, narejenih po tradicionalnem načinu, imenujejo se ninski kaić, plazulja ali batel.
V muzeju lahko vidite tudi kopijo dela ladje Serilie Liburnice iz 1. st., ki so jo našli v antični luki starega Nina, v današnjem Zatonu. To je ladja, šivana z lanenimi ali konopljenimi vrvmi.
V samem mestnem središču so ostanki mogočnega Rimskega templja, največjega na vzhodnem Jadranu, zgradili so ga v času cesarja Vespazijana, v 1. stoletju. Sestavljen je iz svetišča in verande, v takratnem času so Forum krasili še stebri, kipi božanstev in lepo stopnišče. Do danes je ostal korintski steber višine 17 m.
Pomembni sta še cerkvi Sv. Ambroža in Sv. Anselma. Ta je bila v času hrvaških vladarjev in kasneje ninska katedrala in je bila večkrat delno porušena. Zvonik cerkve Sv. Anselma stoji malo stran od nje kot samostojna kamnita zgradba. Na cerkev se s te strani naslanja tudi kapela Sv. Marcele iz 15. st., ki jo imenujejo tudi Gospa od Zečeva in je tudi mestna zavetnica. V cerkvi je kip matere božje z otrokom. Nanjo se navezuje kar nekaj legend.
Turki so v maščevanju zaradi poraza v Ninu na bližnjem otočku Zečevo zažgali cerkev in samostan, pobili duhovnike ter odnesli Gospejin kip in ga vrgli v morje. Vendar je Marija sama priplavala v Nin. Ko je bila na polovici zaliva, so cerkveni zvonovi začeli zvoniti sami od sebe. Prebivalci so zaslišali zvonove, pustili delo na polju in stekli v cerkev, kjer so zagledali kip Marije.
Po drugi legendi je kip priplaval na obalo in so ga odnesli v cerkev. Po tretji legendi so ga postavili na glavni oltar cerkve Sv. Anselma, drugega jutra pa so ga našli v bližnji kapeli. Vrnili so ga na glavni oltar in postavili stražo, pa je bil drugi dan spet pri kapelici. Ljudje so spoznali, da je gospa sama izbrala svojo kapelico in še danes je tam.
Po še eni legendi pa se je leta 1516 prikazala vdovi Jeleni in ji predala sporočilo za ljudstvo, kar je potrdil tudi kip s solzami. Od takrat prirejajo svečane procesije na otoku Zečevo, ki ob oseki postane del kopnega. In to še ni vse. Čudežno prikazovanje se slavi kar trikrat letno: na dan prikazovanja 5. maja, ko gredo peš in z ladjicami na otoček, na dan vnebovzetja 15. 8. in na dan Domovinske zahvalnosti 5.8.
V Muzeju ninskih starin je vredna ogleda tudi šesterokotna kamnita posoda, krstilnica kneza Višeslava, prvega hrvaškega kneza.
Še en knez je pustil pečat v Ninu. To je bil knez Branimir, kot vladar zaslužen za priznanje hrvaške države. V času njegovega vladanja, od 879 do 892. leta, se je okrepila primorska Hrvaška in dosegla samostojnost, ki jo je potrdil papež Ivan VIII. kot samostojno državo krščanskega zahoda, vdano katoliški cerkvi. Branimir je postal prvi zakoniti vladar, Hrvaška zakonita država in to prav v Ninu, ki je postal njeno središče. V spomin na priznanje Hrvaške, so na obali ob Spodnjem mestnem mostu postavili kar 4 m visok spomenik knezu Branimiru.
Če ste kaj romantični, pa si lahko v Ninu daste postaviti tudi samo vašo klop s posvetilom, na vašem najdražjem mestu, od koder se vidi lepše in razmišlja drugače. Začelo se je s pesnikom Petrom Zoranićem Ninskim, ki je pred 500 leti sanjaril o domovini, ljubezni in jeziku. Ob obletnici rojstva so mu postavili pesnikovo klop.
Ko boste v Ninu, prvič ali ponovno, poskusite šokol, ninsko specialiteto, ki jo najdete praktično v vsaki gostilnici v tem okolišu. In vsaka ima svoj recept. Najboljši gostinci se vsakega julija pomerijo na Ninski šokolijadi. Šokol je suhomesnat izdelek prepoznavnega okusa. Svinjska vratovina se za nekaj dni da v morsko sol, nato potopi v kuhano rdeče vino in začini z začimbami. Nato meso prepustijo delovanju dima in burje, pa seveda strogo varovani recepturi, ki se prenaša le ustno. Zmaga na šokolijadi je prestižna, tekmovanje pa za turiste zelo zanimivo in okusno.
V Ninu lahko združite aktivne počitnice, energijo, zdravje in uživanje. Izberete lahko svoj običajni priljubljeni šport ali pa poskusite kaj novega, kar vam omogoča Ninski zaliv z okolico. Kolesarji boste našli kar 110 km urejenih stez v prekrasni naravi. V turističnem naselju Zaton Holiday Resort, je kamp in počitniško naselje, ki je na samem vrhu po priljubljenosti kampov. Turisti ga izberejo predvsem za družinske počitnice. Od centra Nina je oddaljen le 1,5 km, veliko pozornosti pa namenjajo prav športu in rekreaciji, tu so igrišča za tenis, odbojko, nogomet, kegljanje, namizni tenisi, mini golf, šole jadranja, deskanja, parasailing. Odločite se lahko za rekreativno ali terapevtsko jahanje, pa tudi surfanje in kajtanje v Ninski laguni.
Zanimiva okolica
Če boste obiskali naselje Zaton, obiščite še kulo Kaštelino, ki je služila obrambi pred Trurki. V bližini so našli ostanke antičnega naselja in ladij Serilie Liburnice. Obiščete pa lahko tudi nekaj kilometrov oddaljene Grbe, kjer je bila nekoč tovarna tobaka.
V Privlaki so nepozabni sončni zahodi, ravni polotok pa je s treh strani obkrožen s prelepimi plažami. Nekoč so domačini z lesenimi čolni nabirali tukaj pesek iz Ninskega zaliva.
Otoček Virje eden od 300 otočkov Zadarskega arhipelaga in le 7 km oddaljen iz Nina. Pravzaprav ni več otok, saj je s kopnim povezan z lepim mostom. Nekoč pa je bila kula Kaštelina tudi zatočišče pred Turki za domačine.
V mestecu Vrsi na bližnjem polotoku je kar 30 km razčlenjen obale z lepimi plažami. Znani so tudi po tem, da imajo kar štiri cerkvice, ki pa so bile nekoč del štirih samostojnih delov - dveh otočkov Mišjak in Zečevo, ki pa je otok samo ob plimi, ter delov Vrsi-Mulo in Vrsi-Zukve.
V bližini so še Petrčane, krasno turistično mestece, pa tudi ljubke vasice Ninski Stanovi, Žerave in Poljica-Brig.
