»Lastovo – otok po meri človeka, ki si želi srečati rajsko lepoto in neokrnjeno naravo,« pravi naslednji naslov članka, ki smo ga našli na svetovnem spletu. To, da je Lastovo »carski otok« smo povedali že v naslovu, zakaj je carski, pa povemo v nadaljevanju.
Eden od spletnih portalov zaradi neznatne svetlobne onesnaženosti opozarja na njegovo čudovito nočno nebo ter Lastovo proglasi za otok kristalnih zvezd. Zadnji izmed naslovov, ki slavijo otok Lastovo se glasi: Lastovo - balzam za ljudi, ki so polni stresa.
Otok Lastovo je v znamenju magične številke 46. Na otoku Lastovu je baje 46 cerkva in 46 polj, otočju Lastovu pa pripada tudi 46 otočkov in čeri. Že iz uvodnih besed bi lahko torej rekli, da je otok Lastovo svojevrsten šampion, prav takšnega kova kot je bil devetkratni svetovni prvak v motociklizmu Valentino Rossi, simpatičen Italijan »Dottore Rossi«, ki je slavo številke 46 ponesel v širni svet.
Zaradi mistične lepote, poudarjene krajinske vrednosti, gostih gozdov in rodovitnih polj, obogatenih z mlakami, visokimi obalnimi pečinami, kopenskimi in podvodnimi jamami ter številnimi redkimi morskimi in kopenskimi vrstami in habitati je hrvaški sabor leta 2006 celotno Lastovsko otočje razglasil za naravni park.
Mnogo več o Naravnem parku Lastovsko otočje, katerega vloga je ohranjanje naravne, kulturne in biološke raznolikosti za prihodnje generacije, lahko izveste, če kliknete na njihovo odlično spletno stran https://pp-lastovo.hr/ (Prirodni park Lastovo).
Sedaj pa je dovolj pisanja hvalospevov, lotimo se »osnovnih podatkov o Lastovu«. Sam otok Lastovo je največji otok u lastovskem arhipelagu, ki se vije proti severovzhodu, proti dvema skupinama otokov: Lastovnjacima (Donji škoji) in Vrhovnjacima (Gornji škoji). Lastovski arhipelag se razteza od otočka Glavat na vzhodu pa vse do otoka Sušac na zahodu.
Večji otočki arhepelaga Lastovo se imenujejo: Zaklopatica, Prežba, Mrčara, Maslovnjak Veli, Maslovnjak Mali, Makarac, Vlašnik, Bratin, Pod Mrčaru, Rutvenjak Veli, Rutvenjak Mali, Crnac, Kopište, Pod Kopište, Bijelac Tajan Velji, Arženjak Veli, Arženjak Mali, Soplun, Česvinica, Štomarina, Golubinjak Veli, Golubinjak Mali, Sušac, Kručica, Petrovac, Za Barje, Sestrica Vela, Sestrica Mala, Smokvica, Mukjenta ali Pod Smokvicu, Vlašnik Gornji, Vlašnik Srednji in Glavat.
Takoj je jasno, da je celotna dolžina obale celotnega lastovskega otočja velika – skorajda 116 kilometrov, od tega na samem otoku Lastovu 46,4 km. Lastovo je hribovit otok s površino 41-ih kvadratnih kilometrov, dolžina otoka Lastovo je 10, širina pa 5,8 kilometra. Po velikosti je Lastovo štirinajsti otok v hrvaškem delu Jadranskega morja.
Najvišji vrh na otoku Lastovu je Hum (tam je tudi pristajališče za helikopterje, za nujne prevoze), ki je visok 415 metrov, nudi pa čudovit razgled na Palagružo in italijanski Monte Gargano, na Mljet in Pelješac, na otok Sušac in Korčulo. Med griči otoka Lastovo ležijo številne kraške doline in polja.
Stalnih površinskih vodotokov ni, pitno, sladko vodo – ki je bila stoletja velika težava - je najti samo na polju Prgovo. Ozek obalni pas je kamnit, sicer pa je otok Lastovo izredno poraščen z gozdovi (70 odstotkov, kar ga uvršča takoj za otok Mljet). In dodatna zanimivost: leta 2003 je zgorela »skorajda polovica gozdov« Lastova, ker je neumen in ogromen požig po nesrečni ljubezenski zgodbi zanetil ljubosumni moški.
Lastovo je idealna, zelo zaželena, navtična destinacija. Njegova oddaljenost od Splita je 62 navtičnih milj, od Dubrovnika 63, od Italije pa 64. Lahko pa to povemo tudi takole: Otok Lastovo je od Dubrovnika oddaljen 99 km, od Visa 57 km, od Mljeta 31 km, od najbližjega (večjega) otoka, otoka Korčule, pa ga loči Lastovski kanal, ki je širok 13 do 20 kilometrov.
Iz povedanega lahko izluščimo, da je Lastovo »zelo oddaljen« južno dalmatinski otok, turisti ponavadi na otok Lastovo prispemo s trajektom iz Splita, vendar s postankom v Veli Luki na Korčuli to traja »kar dolgo« približno 5 do 6 ur (nekoliko hitreje prispemo s katamaranom, 3 ure in pol).
Otok Lastovo ima dolgo in zanimivo zgodovino, o čemer pričajo številni kulturno-zgodovinski spomeniki, ostanki nekdanjega življenja na Lastovu. Danes je na otoku Lastovu, na katerem živi največ 800 ljudi (pred drugo svetovno vojno 2 tisoč!), poleg vinogradništva, oljkarstva in pridelave zelenjave v izrednem zagonu predvsem turizem.
Za Lastovo lahko rečemo, da je eden redkih jadranskih otokov, ki nima strnjenih novejših stanovanjskih ali apartmajskih naselij, na Lastovu ne opazimo napačne in neumne urbanizacije, prevelikega betoniranja ali mogočnih gradenj, katere bližina bi porušila skladnost mediteranske arhitekture čudovitih družinskih hiš predvsem iz 15. in 16. stoletja.
Za to srečo v nesreči, za ta dolgoleten zastoj v gradnji, je kriva predvsem naša nekdanja skupna država SFR Jugoslavija.
Lastovo je bil namreč otok, ki je bil v času nekdanje Jugoslavije popolnoma zaprt. Na njem so lahko dopustovali le tisti redki srečneži, ki jih je takratna oblast, policija dodobra preverila. Zakaj? Tu je bila namreč največja vojaška pomorska baza in prva obrambna linija v primeru morebitnega napada na Jugoslavijo.
Na otoku Lastovo je bil tako dolga desetletja po drugi svetovni vojni onemogočen normalen turistični razvoj, ki se je začel intenzivneje razvijati šele v 21. stoletju.
Kraji Lastovo, Uble, Skrivena Luka, Pasadur in Zaklopatica so glavna in večja stalna naselja na otoku Lastovu. V kratkih odstavkih se sprehodimo po njih, med ljudmi, ki govorijo edinstveno podnarečje hrvaškega jezika, jekavsko čakavščino.
LASTOVO. Lastovo je največje naselje istoimenskega otoka, v kraju Lastovo živi več kot 400 ljudi. Lastovo je zelo slikovito, srednjeveško naselje, v obliki podkve oziroma amfiteatra se je ugnezdilo na sredini hriba. Lastovo je edino naselje na otoku Lastovo, ki se ne nahaja tik ob morju - varnost ima prednost so rekli nekoč – in gleda proti polju.
Naselje Lastovo ima burno zgodovino in je polno turističnih zanimivosti (npr. cerkev Sv. Kuzme in Damjana, stopnišče, knezov dvorec, fumarji oz. dimniki), vendar bomo o njih podrobneje pisali v nekem drugem članku, prispevku. Še praktičen nasvet: avto, če niste ravno praktičen mojster »spretnostne vožnje«, raje parkirajte pred krajem Lastovu (ulice so zares zelo, zelo ozke in ne želite si srečanja z drugim vozilom).
UBLE. Naselje Uble (prej tudi Ubli ali Sveti Petar), v katerem živi nekoliko več kot 200 prebivalcev, je za otok Lastovo izredno pomembno, saj je tam tudi trajektno pristanišče. Naselje Uble, na zahodni obali otoka Lastovo, je novejšega izvora, nastalo je šele v dvajsetem stoletju.
Kot (turistično) zanimivost dodajmo, da so na obali zaliva Velo jezero (tudi Velji lago) pri arheoloških raziskavah odkrili temelje starokrščanske bazilike postavljene na prehodu iz 5. v 6. stoletje. Legenda trdi, da je na tem mestu zakopanih 12 zlatih kipov apostolov.
SKRIVENA LUKA. Naselje Skrivena Luka z le okrog 20 prebivalci se je skrilo v istoimenski zaliv na južni strani otoka Lastovo (nanj gleda prekrasen svetilnik Struga).
Na portalu emorje.com so zapisali: »Ko človek pogleda z morja, ne vidi vhoda v zaliv, v zalivu pa se ne vidi njegovega izhoda. Ljudje mislijo, da je to jezero. Skrivena Luka je res skrita pred pobesnelim morjem, zato se ni treba bati, da bi visoko morje delalo skrbi morjeplovcem«.
PASADUR. Naselje Pasadur, z okrog 80 prebivalci, na severozahodnem koncu otoka Lastova, ob naselja Uble je oddaljeno le 3 kilometre. S sosednjim zaselkom Podlenga na nekaj metrov oddaljenemu otoku Prežba, tvori enotno naselje. Oba kraja, ki ležita na obali preliva, ki povezuje zaliva Velji in Mali Lango, sta povezana z mostičkom. V turističnem naselju Pasadur stoji (zaenkrat edini) hotel na Lastovu - Hotel Solitudo.
ZAKLOPATICA. Tudi naselje Zaklopatica ima manj kot 100 prebivalcev. Turistična skupnost Lastovo je med drugim zapisala: Zaklopatica je zaliv, ki se nahaja na severni strani otoka Lastovo.
Zaradi svoje lege, ponudbe (restavracije s privezi in storitve za navtike) in razgledov na sosednji otok Korčulo in Lastovski kanal je priljubljena destinacija za navtike. Na istoimenskem otočku Zaklopatica gnezdi tudi redka vrsta ptic sredozemski viharnik (puffinus yelkouan), ki se oglašajo z zvokom podobnim joku majhnih otrok.
LUČICA. Lučica je naselje s približno tridesetimi hišami v istoimenskem zalivu Lučica. Lučica ima zgodovinsko vrednost in je zato vpisana v register »zaščitene kulturne dediščine«. Vsaka novogradnja je v Lučici prepovedana, zato so tudi že obstoječe hiše obnovljene po strogih pravilih prvotne mediteranske arhitekture.
Lučica je bila v osnovi ribiška vas s hiškami, ki so služile predvsem za shranjevanje ribiškega pribora in opreme. Od otoške »prestolnice«, kraja Lastovo je Lučica oddaljena manj kot kilometer. Do nje pridemo po asfaltni cesti ali po 400 m dolgi potki skozi gozd. Kamnita obala v Lučici gleda na Korčulo, zaradi svoje razčlenjenosti in majhnosti pa je idealna za kopanje.
Spodobi se, da se uvodnem tekstu o Lastovu vrnemo v preteklost, da vsaj na kratko preletimo zgodovino otoka, pa se morebiti nekoliko več zadržimo na pomembnejših dogodkih, ki so pretresali otok Lastovo.
V starih časih so otok naseljevali Iliri, Grki pa so na njem ustanovili kolonijo. Iz obdobja rimske oblasti so na Lastovu našli ostanke nagrobnika iz »Jurjeve luke« in temelje obzidja stavbe v naselju Uble, ki pričajo o naselbini, ki je nastala najkasneje v času prvega rimskega cesarja Gaja Avgusta Oktavijana (63 let pred našim štetjem – 14-to leto našega štetja). Rimljani so otok Lastovo zaradi obilne vegetacije in gozda poimenovali Augusta Insula ali »Carski otok«.
Kontinuiteto bivanja v kasnejših stoletjih potrjujejo ostanki zgodnjekrščanske enoladijske cerkve iz prehoda iz petega v šesto stoletje. Otok Lastovo se prvič omenja v bizantinskih pisnih virih iz 10. stoletja, ko je bil zapisan z imenoma Ladesta (verjetno ilirskega ali grškega izvora) in Lastobon (Konstantin VII. Porfirogenet, bizantinski cesar tudi pisatelj in zgodovinar).
Hrvaška enciklopedija navaja, da je bilo v istem stoletju, torej desetem, na severni obali otoka slovansko naselje imenovano Neretva, ki pa ga je uničil Peter II. Orseolo, ki velja za enega pomembnejših beneških dožev, ki je Benetkam zagotovil prevlado na Jadranu. Prebivalstvo porušenega naselja se je nato preselilo v naselje Lastovo, ki je od enajstega stoletja naprej središče otoka.
Svetovna zakladnica znanja, wikipedija, nas poduči, da je otok Lastovo v svoji zgodovini pripadal zelo različnim gospodarjem: Bizancu, potem je kratko obdobje Lastovo pripadalo Hrvaškemu kraljestvu, pa Zahumju, nato so kar nekaj časa kot gospodarji izmenjavali Benečani v kombinaciji z Dubrovniško republiko, Ogri (od leta 1252 do 1808), otok Lastovo je pripadal tudi Napoleonovim Ilirskim provincam, nato pa je bil do 1918 pod oblastjo Avstrijcev. Kot zanimivost dodajmo, da Turki Lastova niso nikoli dosegli, je bil pa otok pogostokrat tarča piratov iz (črnogorskega) Ulcinja.
Z Rapalsko pogodbo je Lastovo leta 1920 uradno prešlo pod oblast Italije, italijanščina, kljub nasprotovanju Lastovčanov, postane uraden jezik na otoku, hrvaške šole so ukinjene. Mitja Zupančič je v svoji knjigi Z morjem na ti o tem obdobju Lastova zapisal: »Skoraj si ne znamo predstavljati, da je imel otok Lastovo pod Italijo stalno letalsko povezavo, ko je hidroletalo od leta 1918 do kapitulacije Italije v drugi svetovno vojni, leta 1943, letelo na redni liniji s celino«.
Kakor smo že omenili, Lastovo po drugi svetovni vojni »zamrzne v času«, razvoj se ustavi, ljudje množično emigrirajo v želji po boljšem življenju. Dobra štiri desetletja, vse do hrvaške osamosvojitve, je Jugoslovanska ljudska armada (JLA) izvajala militarizacijo Lastova: na otoku so bili zgrajeni številni vojaški objekti, gibanje po otoku ter prihod ali odhod z otoka so bili znatno omejeni in pod strogim nadzorom, naseljeno je bilo veliko število vojaškega osebja.
Otok Lastovo je bil zaradi vojaške pomorske baze prepovedano območje za tujce, zato ni bilo mogoče razvijati turizma, ki je bil glavni gonilnik razvoja drugih otokov. Turistični razvoj Lastova se je začel intenzivneje razvijati šele v 21. stoletju.
Turisti (na srečo, saj otok ohranja svojo »bit«?!) dokaj počasi odkrivamo čarobnost otoka, turistične znamenitosti Lastova, o katerih pa se lahko podučite, če kliknete na naslednjo povezavo s klasičnim naslovom Turistične znamenitosti Lastova.
Kaj reči ob koncu tega osnovnega prispevka o otoku Lastovu? Turistična skupnost Lastovo pravi, da je Lastovo srce Jadrana ter dodajajo: "Priti morate tudi na naš »poklad«, to je eden od najstarejših evropskih običajev, tu boste doživeli pristno pustno tradicijo in videli, kako otok Lastovo živi pozimi."
V ta zimski obisk, iskreno, kljub zelo prijaznemu vabilu turistične skupnosti, v uredništvu www.pag.si dvomimo, saj nam je otok Lastovo poleti, ko tam ob Soncu ne ugasnejo niti ostale (nočne) zvezde, vendarle najbolj pri srcu. :-)
Ps. Fotografije Turistična skupnost Lastovo in fotograf Ante Gugić ter novinarji www.pag.si, slovenskega portala o hrvaškem turizmu.
