Križarjenje oz. križarjenja po Jadranu
nam bo podrobneje predstavila »turistična poznavalka« Nina Simić, več o njej in njenih potovalnih svetovalnih uricah pa lahko zveste, če boste kliknili na njeno spletno stran www.ninathetravelplanner.com. Sedaj pa se skupaj z Nino podajamo v svet križarjenja po Jadranu, poglejmo podrobneje.
Mini križarke in njihove storitve
Obstajajo različni tipi ladij, od bolj tradicionalnih, lesenih, ki nudijo osnovno in so pogosto namenjene potovanjem npr. s kolesi in drugimi športi, potem so tu še guleti, lesene, a moderne, večje jadrnice, tokrat pa se bomo posvetili predvsem mini križarkam, ki vzdržujejo višji nivo servisa v celoti. Včasih gre tudi za veliko motorno jadrnico, ki ima jadra, a jih načeloma ne uporablja, tako da potovanje izgleda enako kot z ladjo.
Kabine takšnih križark dosegajo velikosti manjših hotelskih sob, nudijo kakovostno postrežbo in odličen izbor hrane (običajno je v ponudbi polpenzion – zajtrk, kosilo in vsaj dve večerji). Nekatere imajo tudi jacuzzi, bazeni so redkejši, dodatno opremo kot so blazine za vodo, supi, čoln, celo smučanje na vodi in podobno. Običajno ladje merijo nekje med 35 in 50 metri, ki jih obvladuje nekaj članov posadke – kapitan, mornarji, natakarji, kuhar in sobarice.
Ladje za križarjenje se po kakovosti ponudbe delijo v različne kategorije, podobno kot hoteli. Včasih je težko točno ločiti med njimi, običajno pa se kategorija določa glede na kakovost storitve, izgled, starost, dodatne storitve in podobno.
Same ladje imajo sicer na vhodu število zvezdic po uradni kategorizaciji, ki jih prodajalci le redko omenjajo. Kategorije kakovosti ladij se nekoliko razlikujejo pri različnih turističnih agencijah, pomagali smo si s podatki navedenimi na spletni strani turistične agencije Adriagate.
Načeloma so najbolj osnovne standard kabine, ki imajo skupni wc, postelje so pogosto narejene "v nadstropjih" kot nekakšni pogradi, število gostov pa je pogosto omejeno na okrog 20 potnikov. Superior kategorija ima tuš in wc v kabini, običajno gre za prenovljene t.i. »standard ladje«, gostov pa je okrog 30. Pri Premium razredu je v kabini tudi klimatska naprava (obstaja tudi Premium Superior različica, ki ima nekoliko modernejšo zasnovo), kabine pa imajo ponavadi že twin bed/zakonsko posteljo.
Naslednji razred je Deluxe, kjer je vključeno vse to in nudi nekoliko višji standard, a padejo v to kategorijo običajno ladje stare nekaj let. Nad njimi je Deluxe Superior kategorija, ki jo včasih najdemo tudi pod imenom Luxury, saj gre za najbolj luksuzno opremljene ladje, kjer prevladujejo moderni materiali. Običajno imajo na krovu jacuzzi, včasih tudi bazen, tudi meniji obrokov so z višjo kategorijo vse bolj dovršeni. Večinoma nam je tukaj na voljo tudi turistični vodič, omogočijo nam prevoz do pristanišča in podobno.
Običajno so na voljo kabine na glavni palubi (main deck) in v podpalubju (below deck), nekatere ladje pa imajo tudi tretjo palubo (upper deck). Cene se višajo od spodaj navzgor, saj se v podpalubju najbolj sliši ladijski hrup, zgornje kabine pa imajo ponavadi tudi okna, ki se lahko odprejo ali pa celo zasebni balkon, odvisno od zasnove ladje. Vse kabine so klimatizirane in v nekaterih večjih pristaniščih zrak ni najbolj prijeten, zato odpiranje oken v največji vročini ni neobhodno. Od vaših navad je tudi odvisno, koliko časa sploh preživite v kabini in se glede na to odločite.
Kaj si lahko ogledamo?
Pogosto so križarske rute po Dalmaciji, kjer je največ zaželjenih destinacij, seveda pa so zanimivi tudi Kvarner, Kornati in drugi deli Jadrana. Tako je pogosto začetek poti v Splitu, Dubrovniku ali Reki. Domači turisti (z Balkana) bolj povprašujemo po destinacijah, kjer je vključenega veliko kopanja, obisk manjših krajev po Dalmaciji, otokov, ki so z avtom težje dosegljivi in podobno, za razliko od tujcev (npr. Američanov in Francozov, ki so pogosto gostje), ki jih zanimajo tudi bolj podrobno ogledi večjih jadranskih mest s turističnim vodičem kot so Split, Dubrovnik, Zadar in drugi.
Kako izgleda dan na mini križarki?
Predvsem nikoli ni dolgčas in vsak si lahko svoj dan oblikuje po svoje, glede na to, kaj mu je najbolj všeč – kopanje, branje knjige v senci na palubi, fotografiranje, počivanje, raziskovanje novih krajev in podobno. Doživetje Hrvaške z ladje je namreč popolnoma drugačno kot s celine.
Tudi kraje, ki sem jih že obiskala "po cesti", sem doživela na novo, ni potrebno nositi stvari na plažo, iskati parkinga za avto, se zvečer peljati v center iz oddaljenega apartmaja ... Po prihodu v neko mesto je ladja vedno zasidrana nekje ob promenadi in si, ko stopiš z nje, nemudoma v središču dogajanja (v višji sezoni, ko je gneča v pristaniščih večja, včasih to lahko pomeni tudi prehod čez nekaj drugih ladij, a to ne predstavlja posebne težave).
Dan se običajno začne z zajtrkom in vožnjo na novo lokacijo. Tako smo pogosto takoj po zajtrku že na prvem postanku za kopanje ali na ogledu kakšnega manjšega mesta kot je npr. Komiža na Visu, Modra špilja na Biševem, skrita konoba na Kornatih in podobne destinacije, ki je včasih po cesti sploh ne moremo doseči.
Če ladja, križarka, ne more direktno do obale, se organizira dodaten prevoz s pomožnimi čolni. Po nekaj urah sledi kosilo in premik na novo lokacijo. Čez dan se tako običajno vsaj dvakrat ustavimo na prelepih mestih za kopanje, ki so z obale običajno nedosegljivi, a so vendarle dokaj blizu nje.
Nekatere ladje ponujajo tudi supanje, smučanje na vodi, blazine za na vodo in ostale podobne športno-zabavne pripomočke, ki nam omogočajo zelo raznolike dejavnosti, ki jih ob postankih lahko izvajamo. Če komu ni do kopanja ali raziskovanja mesta lahko svoj lenobni čas prebije na sami ladji, kjer lahko počiva ali se druži z drugimi gosti.
Po popoldanskem kopanju ali ogledu se križarka običajno nameni proti enemu od mestec, kakšen dan v tednu pa tudi na bolj samotne lokacije. Tam ostane nekje do šestih, sedmih zjutraj, ko se je treba vrniti, saj odpluje dalje. Tako imamo dovolj časa za večerno in nočno uživanje na vsakem od postankov. Predvsem na Hvaru se gostje radi odpravijo uživati v nočnem življenju v znameniti klub Carpe Diem na Paklenih otokih.
V čem je čar tovrstnih potovanj in kakšno je vzdušje na ladji?
Čar je v tem, da je ladja ravno prav velika, da se spoznajo vsi gostje. Ko je na ladji še prijazna in ustrežljiva posadka, je potovanje še toliko bolj zabavno in zanimivo. Ljudje se po nekaj dneh spoznajo, začnejo družiti med seboj, do konca potovanja se večinoma vsi poznajo in nekateri ohranijo stike tudi kasneje ali celo skupaj načrtujejo naslednje potovanje.
Malo v šali smo potovanje s križarko primerjali s knjigo Smrt na Nilu, avtorice Agathe Christie, le da se umor tukaj ni zgodil. Ladja je sicer tudi ravno prav velika, da deluje kot velika jahta, prav tako so kabine podobne hotelskim sobam. Hkrati pa je veliko bolj osebna, manj okorna, lažje dostopa do skritih kotičkov na otokih, kot na primer velika križarka. Sama sem preizkusila tako manjša plovila kot veliko križarko, a se mi zdi, da je ta možnost veliko bolj zanimiva in udobna. Seveda pa ima vsaka svoje prednosti in slabosti.
Težko je opisati z besedami, kako zabavno je. Zame je bilo vzdušje popolno nasprotje od pričakovanega. Pripravljena sem bila na branje knjig na ležalniku in bolj "upokojenski" dopust. Na koncu se je vse skupaj sprevrglo v druženje, odkrivanje novih mest, podrobno spoznavanje novih, zanimivih ljudi, s katerimi se spletejo tudi trajnejše vezi, skoraj vsakodnevne zabave na kopnem in na ladji, kopanje na prelepih lokacijah, dostopnih samo z morja, ali samo počivanje v jacuzziju.
Skoraj ni bilo časa za spanje. Pika na i je kapitanova večerja, ki se običajno zgodi sredi tedna na kakšni bolj oddaljeni lokaciji, ko se vsi že dobro poznajo in je zato vse skupaj še toliko bolj sproščeno. Zabava lahko traja do jutra in včasih vključuje nočno kopanje za najpogumnejše.
Takšna oblika potovanja je primerna tako za staro kot mlado, ter celo družine z otroki. Res pa je, da je nekoliko odvisno tudi od tipa ladje in njihove ponudbe. Določena potovanja so namenjena splošni populaciji, nekatera pa imajo posebno ponudbo, kot je na primer kolesarjenje po otokih, piano večeri, ladja za samske in podobno. Ko se enkrat »okužimo« z užitkom križarjenja, se kmalu vrnemo na ladjo.
Je potovanje z ladjo primerno za vsakogar? Kaj je lahko moteče?
Prvi dan je lahko nekoliko moteč hrup in nekoliko drugačno okolje kot na kopnem, a se zelo hitro privadiš, saj je soba podobna hotelski in vključuje kopalnico. V principu ne velja nobena omejitev glede porabe vode, elektrike, klime. Seveda je zaželeno varčevanje, a ni tako strogo, kot na manjših plovilih.
Bolj občutljivim na hrup svetujem uporabo čepkov, saj se običajno ladja zjutraj premakne na novo lokacijo, kar je lahko tudi pred sedmo uro, ko nekateri še radi spijo. To povzroči hrup motorjev in od lokacije kabine je lahko odvisno, kako intenziven je le-ta. Tistim, ki hodijo zgodaj spat, je lahko težava tudi kakšna zabava na ladji, na primer po kapetanovi večerji ipd. Ampak tudi v hotelu se nam pogosto dogaja, da začnejo sobarice čistiti že okrog sedme ure, ali pa imamo sobo ravno nad restavracijo.
Z morsko boleznijo ima težave redko kdo od gostov, saj je neprijetno gibanje, zibanje, komaj opazno, še posebej, če je vreme lepo. Ladja se bolj nelagodno premika le v primeru zelo močne burje in valov. Če pride do slabosti je opcija uporaba tablet proti slabosti, ki nas hkrati tudi nekoliko uspavajo, ampak večinoma gosti nimajo teh težav oziroma izzvenijo prvi dan, ko se telo navadi na gibanje.
Križarjenja imajo pridih upokojenskega izleta, a znajo biti v praksi pravo nasprotje – vsaj pri nas se je pokazalo tako in smo imeli bolj malo časa za spanje. Če je nekdo zelo občutljiv na mir in ne mara toliko družbe, zna biti taka oblika druženja, kjer si teden dni »ujet s 40 ljudmi«, nekoliko naporna. Kot rečeno, vsak pa si lahko naredi svoj posebni urnik in si izbere, kje in kako bo užival med križarjenjem.
Če želite potovati z otroki, se je potrebno še posebej hitro organizirati, saj ni veliko kabin, ki so namenjene družinam – običajno gre za klasične dvoposteljne kabine brez dodatnih ležišč. Sicer pa je pogosto vprašanje, če je tako potovanje za otroke sploh primerno. Pogosto srečujemo družine, tudi z nekajletnimi otroki, ki si hitro najdejo zabavo in družbo med vrstniki na ladji.
Kako pa je s cenami?
Cene so že dve leti razmeroma zelo ali dokaj ugodne, saj imajo ladjarji zaradi višje sile (koronavirus, ukrajinska vojna, ipd. ) občasno težave s skupinami tujih turistov. Američani, Francozi in drugi »zahodnjaki« sicer zapolnijo večino prostih ladij in terminov in plačajo tudi dvojne ali trojne cene od trenutno dostopnih za posebne ponudbe.
En teden križarjenja po Jadranu po posebnih cenah s polpenzionom letos, torej leta 2022, dobite že za 600 do 1100 evrov, »redne cene« pa se lahko dvignejo tudi za dvakrat ali še več. Prosta mesta v kabinah se seveda posledično hitro zapolnijo. Cena je odvisna od kakovosti – ranga ladje in ponudbe, nekatere namreč izgledajo veliko bolje kot druge. Nekatere novejše imajo bolj moderen izgled in delujejo že kot velike jahte.
Definitivno pa so cene, ki se trenutno ponujajo zelo ugodne, glede na to, kar dobimo v hotelu z letalsko vozovnico v tujini. Letos se cene za last minute ponudbe in ture, ki so namenjene bolj »domačim« gostom gibljejo nekje od 500 evrov dalje, tako da že za slabih 700 evrov dalje lahko dobite tudi bolj luksuzne ladje.
Ponavljamo, redne cene pa so še vedno vsaj dvakrat višje oziroma se gibljejo nad tisočakom. Prednost »domačih« tur je tudi v tem, da se lažje sporazumevate, pa tudi ciljne točke so prilagojene in tako ni pričakovati dolgih ogledov mest, ki jih že poznamo.
Potrebno je poudariti še, da veljajo podobna pravila kot v hotelih – običajno je t.i. "single-use" doplačilo za dvoposteljno kabino 50 odstotkov (največ do 70 odstotkov na določenih ladjah). Za otroke pa veljajo doplačila glede na starost – običajno okrog 50 odstotkov do 12. leta in polna cena za starejše, zopet odvisno od ponudnika. Nekateri ponudniki so pripravljeni pomagati pri iskanju sopotnika, v primeru, da nimate druge osebe in ne bi želeli doplačati dodatka za uporabo dvoposteljne kabine.
Poleg stroškov križarjenja se običajno naknadno doplača turistična taksa, ki znaša okrog 15 evrov na teden. Doplačajo se tudi določeni izleti, ki niso vključeni v osnovno ceno, kar je običajno našteto v podrobnejšem programu. V ceno je običajno všteta navadna voda in sadje, vse kar bomo naročali ob obrokih in izven njih pa je seveda plačljivo, cene pa običajno niso hotelsko »navite«. Vse kar popijemo dodatno, se običajno v celoti plača zadnji dan.
Ne smemo pa pozabiti tudi na napitnine za posadko, ki jih na večjih križarkah lahko vplačamo že vnaprej. Tu se napitnina običajno da na koncu potovanja v kuverto in v enakih delih jo dobijo vsi člani posadke od kapitana do sobarice. Priporočljiv znesek je okrog 10 evrov na dan na potnika, seveda pa se lahko sami odločite, kako zadovoljni ste bili s storitvijo in ta znesek tudi povišate ali znižate, če ste bili res nezadovoljni.
Če se križarjenje začne v bolj oddaljenem kraju kot je Split ali Dubrovnik, včasih obstaja organiziran prevoz, spet drugič se morate organizirati sami in je strošek prevoza in parkiranja del vašega stroška.
Katere pogoje je treba izpolnjevati za vstop na mini križarko?
Ker smo še zmeraj v groznem (na srečo že nekoliko lažjem) obdobju korona virusa, najprej nekaj besed o tem. Večina večjih križark še vedno zahteva izpolnjen PCT pogoj oziroma celo kombinacijo CT ali PT. Tega pri manjših križarkah trenutno ni, tako da zaenkrat ni nobenih omejitev (bo pa se seveda treba prilagajati trenutni oziroma aktualni situaciji).
Seveda pa se priporoča, da pridete na ladjo zdravi, saj lahko z okužbo nakopljete veliko težav ostalim gostom in posadki (delitev gostov na dva dela, nadomeščanje posadke ipd.). Zaenkrat je vse sproščeno in upamo, lahko da tako tudi ostane bližje jeseni.
Kaj vzeti s seboj na križarjenje?
Kljub temu, da nekatere ladje ponujajo dodatne storitve, lahko vzamete svoje blazine za vodo, masko za potapljanje. Če si zaželite kakšnega vrhunskega vina, ga lahko vzamete s seboj in vam lahko na ladji ponudijo hlajenje (pogosto proti plačilu, saj v kabinah ni hladilnikov).
Fotografski navdušenci pa ne pozabite na dron ali Gopro kamero. Glede na to, da se ladja pogosto giba med manjšimi kraji in oddaljenih lokacijah, ni odveč osnovna »lekarna« in kakšna tableta Dramine, za vsak slučaj. Preverite, če so v načrtu kakšni ogledi, kjer boste potrebovali več kot »japanke«, vsaj kakšne športne copate. Predvsem pa s seboj nujno vzemite sončno kremo in dobro voljo ter uživajte!
Za konec na kratko poudarjamo prednosti križarjenja z manjšimi križarkami pred velikimi križarkami in manjšimi plovili:
• Obvladljivo število ljudi na ladji (20 do 40) – lažja in hitrejša organizacija na izletih, spoznavanje novih ljudi in druženje, hitrejša komunikacija in urejanje zadev ter domače vzdušje. Vseeno pa se lažje umaknemo na svoje kot na manjšem plovilu.
• Ni predragih izletov na kopnem, kot na večjih križarkah.
• Zanimive lokacije in zalivi – lahko dosežemo skoraj vse lokacije kot manjša plovila (križarke ne morejo v manjša pristanišča in je vedno potreben dodaten prevoz).
• Ni potrebno razmišljati, kakšno je vreme, kje lahko sidramo in se najavljati v pristanišče, vse naredi kapitan.
• Dobimo postrežene obroke ter pijačo za osvežitev kadarkoli.
• Pri večini ladij je kopanje in skakanje v vodo možno direktno z zadnjega dela ladje (tam najdemo tudi tuš).
• Ceneje kot potovanje z avtomobilom in trajekti ali manjšimi plovili.
O avtorici prispevka in fotografij: Nina Simić je strastna popotnica, ki rada odkriva skrite kotičke in zanimive opcije potovanj. Profesionalno se ukvarja z butičnim načrtovanjem potovanj in poskuša svojim strankam pričarati nepozabne izkušnje. Več informacij o aktualnih posebnih in last minute ponudbah križarjenj lahko tako najdete na facebook strani Nina the travel planner ali instagram profilu ninathetravelplanner, zanimive vsebine pa najdete tudi na njeni spletni strani www.ninathetravelplanner.com.
