Projekt Kino Mediteran poteka na 30 lokacijah, redno, skozi vse leto, pa se odvija v Bolu, Hvaru, Imotskem, Jelsi, Komiži, Lastovu, Omišu, Pločah, Podgori in Supetru. V ostalih mestih gostiteljicah se programi izvajajo večinoma v poletnih mesecih, s številnimi gostovanji pa tudi pozimi. Dolgoročni cilj projekta Kino Mediteran je ustrezno opremiti čim več kinematografov in jim omogočiti celoletno, redno obratovanje. Kontinuiteta projekcij Kina Mediteran se razlikuje od kraja do kraja, od mesta do mesta in lahko sega od večdnevnih gostovanj do rednih tedenskih ali celo dnevnih projekcij.
Kino Mediteran svojemu občinstvu namenja aktualne, zelo popularne filmske naslove, vendar s poudarkom na najkakovostnejših filmih evropske in svetovne kinematografije. Z vključitvijo posebnega programa filmov za otroke so pri Kinu Mediteran tudi številnim najmlajšim obiskovalcem omogočili, da so prvič prišli v kino in si ogledali film na velikem platnu. Kino Mediteran poleg distribucije svojih izbranih filmov tvorno sodeluje prav z vsemi hrvaškimi distributerji in številnimi filmskimi festivali ter tako občinstvu zagotavlja nov in atraktiven kinematografski program.
Oživitev kinematografskih dvoran in poletnih odrov ter »vnos« kakovostnega filmskega programa tudi v manjše kraje po Dalmaciji, tam kjer so kinematografi že precej dolgo zaprti, je glavni cilj projekta Kino Mediteran, ki letos (leta 2022) praznuje že deseto sezono. Projekt Kino Mediteran je zagotovo veliko prispeval k razvoju kulturnega turizma v Dalmaciji, to pa misli početi tudi v prihodnje.
Z dvojezičnim podnaslavljanjem filmov v poletnem počitniškem času je udeležba na projekcijah omogočena tudi številnim tujim obiskovalcem oz. turistom (ti baje sedaj tvorijo vsaj okrog 30 odstotkov celotnega obiska filmskega programa Kino Mediteran). Poglejmo nekoliko primerov dobre prakse, ki nam jih opiše kreativna ekipa Kina Mediteran.
SPLIT. V osrčju turistične sezone Splitčani nimajo prav veliko mest in priložnosti, kjer bi lahko našli sprostitev in pobeg od gneče, ena redkih preostalih oaz pa je zagotovo kultni Letni kino Bačvice. Odprt je bil davnega leta 1956, v vmesnem času je služil tudi kot oder za glasbene in gledališke predstave, skozi vsa ta desetletja pa je ohranil svoj osnovni, prvotni namen - uživanje v filmih v vročih poletnih večerih.
Vonj po borovcih, šumenje valov, zvezde in ladje, ki plujejo mimo, z morjem v ozadju, so dodaten bonus za vse ljubitelje kakovostnega filmskega programa. Manjkajo le pokovka in hladna pijača, ki pa ju tudi lahko najdete v baru. Letni kino na Bačvici zadnja štiri leta skupaj upravljata Center za kulturo in vseživljenjsko izobraževanje Zlatna vrata in Kino Mediteran, program pa sestavljajo neodvisni filmi evropske in svetovne kinematografije, komercialni filmi, otroški filmi in filmske klasike. Cena vstopnice je okrog 4 evre, kupite pa jih lahko uro pred začetkom projekcije ali preko spleta.
OTOK HVAR (in Lastovo). Na otoku Hvaru, v mestu Hvar, so prve kinematografske projekcije začeli predvajati leta 1930. Z imenom "Kino Madeira" je redni prvi kinematografski program potekal vse od 60-ih let prejšnjega stoletja, pozimi na območju Arsenala, poleti pa na prostem v Venerandi. »Zimski« kino je svoja vrata zaprl leta 1993, poletne projekcije v letnem kinu pa so se končale 10 let kasneje. Situacija se spremeni šele poleti 2012, ko Kino Mediteran kot tridnevni pilotni projekt prispe na otok Hvar in doživi velik uspeh in odziv občinstva, kar kaže na jasno potrebo Hvarčanov po kinu, po kvalitetnem filmskem programu.
Že po štirih letih sodelovanja sta Kino Mediteran in mesto Hvar zaradi dobrih rezultatov in močne podpore občinstva, vseh krajanov, prejela investicijsko podporo ministrstva za kulturo (porabljena je bila za digitalno opremo). Od poletja 2016 si lahko prebivalci otoka Hvara, skupaj s turisti, ogledajo največje filmske uspešnice kaj kmalu po svetovnih premierah. Hvar je tako služil kot »študija primera« projekta Kino Mediteran za razvoj modela digitalizacije kinematografske opreme in razvoja občinstva v manjših mestih.
Zgledu mesta Hvar so sledili sosedje iz Jelse, tako da danes najbolj aktualne filme tam gledajo tako poleti kot pozimi. Po več kot 30 letih se je filmski program vrnil tudi na otok Lastovo, oživila sta ga Kino Mediteran in društvo Dobre Dobričević. Odziv tamkajšnjega lokalnega občinstva, predvsem v dolgočasnih zimskih mesecih, je dal dodaten zagon projektu Kino Meditaran, ki je iz potujočega kina prerasel v projekt revitalizacije celoletnega kina. Filme v mestecu Lastovo predvajajo na šolskem dvorišču, vsako leto pa tri dni gostujejo v starem vojaškem kinu Ubli in na Lastovskem glasbenem festivalu.
OTOK BRAČ. Bol na Braču ima enega najlepših poletnih kinov na Hrvaškem, saj je enkratno doživetje gledati film s terase s pogledom na Hvar in ladje, ki plujejo po morju. Ta kino je del potujočega projekta Kino Mediteran od samega začetka leta 2012, katerega glavni cilj je, kakor je bilo že povedano, bila oživitev kino repertoarja v manjših krajih po Dalmaciji, tam, kjer so kinematografi že dolgo zaprti, nedelujoči.
Zahvaljujoč Kinu Mediteran ima Bol na Braču popolnoma digitaliziran kino na otoku Braču in je tudi prvi, ki je bil v poletnih mesecih odprt vsak dan. Partnerja pri projektu Kino Mediteran sta Občina Bol in Kulturni dom Bol, če pa se znajdete na Braču, si lahko tudi v zimskih mesecih ob vikendih v Bolu ogledate najnovejše filme.
Poleti filmske uspešnice prihajajo tudi v Supetar. Kino Mediteran je v sodelovanju z Mestno občino Supetar prenovil tudi tamkajšnji kino v središču mesta. Obiskovalce sedaj pričakajo novi stoli, prenovljen vhod in pod, vrhunska slika in zvok, ki zagotavljajo veliko prijetnejšo filmsko izkušnjo.
Majhna Selca na otoku Braču so del potujočega programa Kina Mediteran in potekajo v čudovitem okolju Didolićevega dvora v sodelovanju z lokalno turistično skupnostjo in Občino Selca. Poleti filmi prihajajo v Selca v okviru treh tridnevnih gostovanj, zanimivo pa je, da so v zimskih mesecih vsaj dvakrat projekcije v kino dvorani. Sicer pa celoten razpored projekcij po mestih in krajih najdete na uradni spletni strani www.kinomediteran.hr.
Ob koncu tega prispevka naj le še dodamo, da je Kino Mediteran v času epidemije korone zagnal uspešen projekt "Kino Mediteran od doma". Kino Mediteran na spletnem naslovu www.kmod.hr v vaš dom prinaša neodvisne evropske in mednarodne filme. Posamezen film stane nekaj evrov, plačate ga s plačilno kartico, filme si lahko ogledate na televiziji, računalniku, mobilnem telefonu in tablici. Vsi filmi so podnaslovljeni v hrvaščini, možna je tudi izbira podnapisov v angleščini.
»Eden od razlogov za priljubljenost naših kinematografov in programov je prav v skrbnem izboru, selekciji filmskih programov in zato menimo, da je to najpomembnejšo lastnost naših kinematografov treba prenesti tudi na spletno ponudbo Kina Mediteran od doma.
Prav zaradi tega smo filme skušali "zapakirati" v kategorije, in sicer tiste, za katere smo v vseh teh letih potovanja s Kinom Meditaran po Dalmaciji in srečevanja z občinstvom ugotovili, da so zanimivi morebitnim gledalcem, ljubiteljem filma. Ustvarili smo npr. zbirko "feel good movies" (filme za dobro počutje), ker je to nekaj, kar v teh časih še posebej potrebujemo, za ljubitelje umetniških filmov pa imamo zbirko z ljubkim imenom "Only for the Brave" (samo za pogumne).
Obiskovalci bodo na spletnem naslovu našli tudi zbirko najbolj gledanih domačih filmov, za katere so bile vstopnice Kina Mediteran neredko razprodane, ter zbirko evropskih uspešnic. Ponujamo zbirke filmov, ki jih navdihujejo resnične zgodbe, pa tudi literarne uspešnice. Tovrstno zanimivo selekcioniranje filmske ponudbe za naše zveste gledalce bomo s prihodom novih filmskih naslovov v naš spletni kino nadaljevali tudi v prihodnje,« je še povedal Alen Munitić, direktor Kina Mediteran.
Alen Munitić je za www.express.24sata.hr izjavil: »Ker tudi sam prihajam iz otoškega okolja, sem se zavedal vedno aktualnega vprašanja: "Zakaj kino ne dela več?" Tisti trenutek, ko smo se lotili projekta Kino Mediteran in ustvarili uspešen model vodenja kina, je bilo vse ostalo samo domino efekt. Okoli 70 obiskovalcev na projekcijo filma je fantastična številka, ki nas uvršča med najbolj obiskane kinematografe na Hrvaškem. Dodatno težo temu rezultatu, tej statistiki, zagotovo dodaja dejstvo, da ima večina mest, kjer delujemo, manj kot 5000 prebivalcev«.
A poleg domačinov so Kino Mediteran prepoznali tudi turisti. »Lokalno prebivalstvo nas močno podpira, saj prepoznava naš pomen v vsakem mestu in naš doprinos skupnosti skozi vse leto. Pomembno pa je tudi to, da nas prepoznajo tudi številni turisti, tuji obiskovalci, ki so navdušeni nad obstojem poletnih kinematografov in možnostjo gledanja dobrih filmov pod vedrim nebom. Poletni kinematografi so posebnost sredozemskih držav, za turiste je ogled filmov pod zvezdami svojevrstno doživetje,« je zaključil Alen Munitić, direktor Kina Mediteran.
Ps. Uredništvo www.pag.si se Kinu Mediteran zahvaljuje za pomoč pri pripravi članka (tekst in fotografije).
