Če boste dandanes obiskali Kamerlengo oziroma splezali na obzidje trdnjave Kamerlengo, boste hitro ugotovili, da je tik ob njej prostor našlo zeleno nogometno igrišče. Turistična skupnost Trogirja nam sedanjo umeščenost trdnjave Kamerlengo razlaga z naslednjimi besedami: »Severozahodno od trdnjave se nahajata Batarija, igrišče NK Trogir in Marmontov glorijet (glorijet – večinoma majhen paviljon).
Čeprav trdnjava Kamerlengo še ni popolnoma obnovljena, je trdnjava Kamerlengo danes tudi prizorišče, kjer lahko gostje našega mesteca Trogir uživajo v številnih raznolikih kulturnih prireditvah. V trdnjavi Kamerlengo se poleti vrstijo nastopi številnih svetovnih glasbenikov, DJ-jev, dramskih igralcev in drugih umetnikov. Ustvarjalna scena se še posebej prebudi v času uveljavljenega Trogirskega kulturnega poletja, dogodka, ki se poklanja bogati kulturi in umetnosti mesta, na njem pa z veseljem nastopajo tudi številne zvezde velikih umetniških (predvsem glasbenih) hiš (milanske Scale, newyorškega Metropolitana in – še pred vojno z Ukrajino – moskovskega Bolšoj teatra)«.
Kdaj in zakaj je bila zgrajena trogirska trdnjava Kamerlengo? Odgrnimo tančico zgodovine, nekaj naslednjih odstavkov bomo namenili bogati preteklosti Trogirja oziroma predvsem trdnjave Kamerlengo.
Uvodoma naj povemo, da je Trogir dolga stoletja viharil skozi burno preteklost, Hrvaška enciklopedija je o obdobju, ki nas trenutno najbolj zanima (osnutki trdnjave Kamerlengo), zapisala: »Staro trogirsko mestno jedro je na otoku, ki je na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine (od leta 1997), nastalo v obdobju od trinajstega do petnajstega stoletja znotraj starodavnega obzidja, ki so ga mogočne Benetke v petnajstem stoletju obnovile. Benečani so v tistem času postavili tudi trdnjavo Kamerlengo in okrogli stolp sv. Marka«.
Visoka trdnjava Kamerlengo se nahaja na jugozahodnem robu mesteca Trogir, trdnjava Kamerlengo je bila pred stoletji zasnovana in postavljena v končnem, razgaljenem, »prepišnem«, kotu trogirskega obzidja. Osnovna poligonalna trdnjava je starejšega datuma, s konca štirinajstega stoletja in se je imenovala Maestra ali "kula od veriga" (po slovensko bi lahko rekli »stolp verig«).
Od tega stolpa so potegnili težke verige vse do otoka Čiovo in tako sovražnim ladjam preprečili dostop do samega pristanišča. Mimogrede v dodatno informacijo dodajamo, da je že leta 1378 pred tem stolpom potekala pomorska bitka med Benetkami in Genovo. Potopljene ladje iz bitke so iznajdljivi Trogirčani uporabili kot t.i. »porporele«, nekakšne umetne podvodne grebene, ki so večjim vojaškim ladjam onemogočale lahek vstop v samo trogirsko pristanišče.
Na hrvaškem spletnem portalu www.povijest.hr lahko preberemo: Ko so Benečani zasedli Trogir, so sklenili, da je treba okrepiti obzidje, ki so ga sami močno poškodovali ob napadu, zavzetju. Lokacija za trdnjavo Kamerlengo izven naselja in ob morju je bila premišljeno izbrana zaradi lažjega dostopa ladij v primeru napada. Gradnja trdnjave Kamerlengo je trajala med letoma 1420 in 1437. Med samim in trdnjavo Kamerlengo je v takratnih časih tekel obrambni jarek, čez katerega je bil zgrajen most. Trdnjavo Kamerlengo so posebej utrdili z zunanjim obzidjem. Njegova osnovna funkcija je bila obramba pred topništvom in ostalimi raznimi bojnimi napravami.
Tloris trdnjave Kamerlengo ima obliko trapeza, nad katerim nekoliko dominira stari »stolp verig«. Za samo gradnjo trdnjave Kamerlengo so se Benečani posvetovali z državnim inženirjem Lorenzom Pinciom, izvedba pa je bila zaupana t.i. »protomagistru« Marinu Radoju, ki se je že izkazal s svojo sposobnostjo in strokovnostjo pri gradnji obale in enega od obokov stolnice (glej tekst z naslovom Katedrala sv. Lovre v Trogirju). Trdnjava Kamerlengo je v osnovi služila za nastanitev beneške vojaške posadke, ki je morala kontrolirati, takrat še zelo uporniško in nemirno, mesto.
Trdnjava Kamerlengo je nastala z zapiranjem jugozahodnega vogala mesta, podobno kot so to storili v Zadru, z uporabo dela že obstoječega mestnega obzidja in obrambnih stolpov. Celoten kompleks trdnjave Kamerlengo je bil obdan z jarkom, nasipom, z mostički, pomolom za pristajanje galej in železnimi rešetkami na vratih. Znotraj obzidja so bila urejena poslopja za vojaško posadko, cisterno in kapelo.
Na trdnjavi izstopa vrsta grbov beneških veljakov tistega časa, med njimi tudi grb osvajalca Trogirja Lorenza Loredana, ki je osebno prispeval k oblikovanju kompleksa trdnjave Kamerlengo. Trogirska trdnjava je ime sicer dobila ime po beneškem uradniku kamerlengu.
Spletni viri nam pojem »kamerlengo« razložijo v treh točkah. 1. Častni naslov v Beneški republiki. 2. Dolžnost blagajnika mestne uprave v srednjeveških dalmatinskih in istrskih komunah, ki sta ga za določen čas volila knez in občinska kurija. 3. Državni uradnik Beneške republike, ki je vodil finančne in gospodarske zadeve mestne komune. Kot komornik je lahko hkrati opravljal funkcijo mestnega kastelana in namestnika mestnega kneza.
Zavrtimo čas nekaj stoletij naprej ... Na zidovih trdnjave Kamerlengo visi tudi plošča v spomin vsem padlim za Hrvaško (zgodovinarji navajajo, da so v trogirski trdnjavi leta 1941, med italijansko okupacijo, streljali trogirske in splitske domoljube).
Dodajamo še zanimivost, na katero nas je prijazno opozorila turistična skupnost Trogir. Legenda pravi, da je bilo v trdnjavi Kamerlengo nekoč zaprto dekle po imenu Rafioli, ki je v čakanju na svojega ljubimca, da jo osvobodi, reši kehe, svoje dolgočasne dni preganjala s peko slastnih rafiolov (v pečenem žepku testa najdemo sestavine kot so mandlji, maslo, rum in lupine citrusov, recept pa dandanes velja za najbolj varovano skrivnost trogirskih gospodinj). Ljudska pripovedka ima pravljični konec, saj naj bi trogirski plemič sladkosnedno dekle osvobodil in jo odpeljal na svoj dvor, kjer mu je do konca življenja pekla najokusnejše rafiole (mimogrede, v Trogirju najdete specializirano pekarno, ki izdeluje predvsem to priljubljeno trogirsko slaščico).
Kaj povedati za sam konec prispevka o trogirski trdnjavi Kamerlengo? Poleg zelo starih zanimivih zgodb trdnjava Kamerlengo turistom ponuja čudovit razgled na staro mestno jedro, sprehajališče (rivo) in Jadransko morje. V uredništvu spletnega portala www.pag.si, ki je fokusiran na hrvaški turizem, vsekakor ocenjujemo, da je že samo zaradi tega vredno obiskati to trogirsko turistično znamenitost. Verjemite, ne bo vam žal. :-)
Fotografije: TZ Trogir, TZ Hrvaške (Denis Peroš in Ivan Sardi) in novinarji www.pag.si. Objava tega članka pa je nastala pod pokroviteljstvom hotela Rotondo iz bližnjega kraja Seget Donji.
