Spoštujmo sami sebe, da bi nas tudi drugi lahko spoštovali.
Bodimo to, kar smo - Hrvati.
Pripovedujmo zgodbe, naše pristne zgodbe.
Želim, da se naš turizem usmeri na strateški in trajnostni razvoj. Vsako leto prinaša nove izzive, od katerih je največji ta, da ostanemo to, kar smo in ne popustimo turistični industriji.
Naša največja vrednost je naša raznolikost in avtentičnost. Vsi turistični trendi se strinjajo o avtentičnosti. Iskreno povedano, pristnost je to vedno bila in vedno bo glavni trend v turizmu, saj je samo bistvo turizma pravzaprav to - avtentično doživetje.
Motiv potovanja je spoznati novo kulturo in način življenja. Torej je logično in naravno, da smo, kar smo in da “prodajamo” naš način in kulturo življenja, ne pa, da smo kopije. Turisti iz Dunaja zagotovo ne želijo jesti dunajskih zrezkov, temveč želijo poskusiti in izkusiti nekaj novega. Mi pa še naprej, v prenesenem pomenu, prodajamo Francozom francosko vino, namesto našega. Zakaj bi sicer ljudje potovali? Če smo vsi kopija Toskane, zakaj bi torej ljudje potovali? Če želi nekdo doživeti Toskano, bo odšel v pravo Toskano, ne pa obiskal neko kopijo ali duplikat. Original je imel vedno in bo imel še naprej svojo vrednost in motiv za obisk, medtem ko kopija nikakor ne.
Hrvaški turizem potrebuje »reset« in povsem novo turistično paradigmo!
Medtem ko štejemo in se ponašamo z obiski in nočitvami, nihče ne vrednoti turistične potrošnje ter tudi ne njenega vpliva na lokalno ekonomijo. Koliko hrvaških izdelkov je vključenih v naš turizem, sanje o združitvi Plave in Zelene Hrvaške pa so še naprej le sanje, ne pa cilj, kaj šele realnost. Prodajati moramo vsebino, ne pa obliko. Gledati moramo na kvaliteto, ne na kvantiteto. Spodbujati moramo lokalno gospodarstvo, ne pa tujega. Zadržati moramo naš način in kulturo življenja, ne pa se spremeniti v kopijo španske obale in odpirati velikih letoviških kompleksov. Ne potrebujemo Filipincev za delovno silo, temveč domačega človeka. Na koncu koncev nam ni več potrebno govoriti o možnostih, temveč jih moramo spremeniti v vire.
Fokus mora biti na avtentičnosti, ne pa na masovnem turizmu. Fokus mora biti na zgodbi in doživetju, ne pa da živimo od “najemnega” turizma skozi prizmo sonca in morja. Fokus mora biti na 1.000 majhnih družinskih hotelih, ne pa na velikih tujih hotelskih kompleksih. Fokus mora biti na človeku in lokalnem gospodarstvu, ne pa spodbujanje uvoza. Fokus mora biti na domačem paradižniku in jajcih. Fokus mora biti na lokalnem in avtentičnem. Lahko še kar sami nadaljujete…
Po drugi strani pa v našem turizmu potrebujemo več strokovnjakov, prav tako poslovanje, ki se sklada z 21. stoletjem. Medtem, ko mi leta dolgo “razpravljamo” o spremembah, konkurenca v petih letih sprejme na desetine novih pravilnikov in zakonov, da bi olajšali, pospešili in izboljšali poslovanje. Pri nas vsi vse vedo, vendar se stroke ne posluša in prepočasi sprejemamo končne odločitve. Če danes stagniramo, pravzaprav nazadujemo, kajti konkurenca ne spi, nasprotno, vsak dan se bori, da bi bila hitrejša in boljša od nas, mi pa ji samo lajšamo delo.
Komiža, foto: HTZ in Zoran Jelaća
Turizem so čustva, doživetja in zgodbe.
Izhajajte iz sebe, česa se spomnite z vašega zadnjega potovanja? Spomnite se doživljaja, ne pa materialnih stvari, je tako? Kar vam bo vzbudilo pozornost in vas navdušilo, nekaj kar vidite in doživite prvič - ali nekaj, kar lahko vidite vsak dan?
Vsekakor je vse na nas in mi odrejamo smer našega turizma. To, česar nam pa kronično primanjkuje, pa je to, da začnemo spoštovati same sebe, se pravi našo kulturo, zgodovino, identiteto in način življenja. In spet, paradoksalno, turisti želijo prav to doživeti, izkusiti in slišati, mi pa, kot da se sramujemo samih sebe. Biti moramo to, kar smo – Dalmatinci, Slavonci, Istrani, Zagorci, Međimurci… Hrvati.
To mora biti naš glavni turistični izdelek.
In za na konec, prav zaradi naše neverjetne raznolikosti in pristnosti imamo biti na kaj ponosni in imamo kaj za pokazati, naše avtentične zgodbe. Zgodbe, katere moramo samo lepo zapakirati in povedati. Turizem je sestavljen iz čustev, doživljajev in zgodb. Pripovedujmo zgodbe, naše avtentične zgodbe.
Čisto za konec še enkrat ponovimo kar je zelo pomembno in kar (še posebej) želim mojemu, hrvaškemu, turizmu:
1. Spoštujmo sami sebe, da bi nas tudi drugi lahko spoštovali.
2. Bodimo to, kar smo - Hrvati.
3. Pripovedujmo zgodbe, naše pristne zgodbe.
Tekst: Goran Rihelj, urednik in lastnik www.hrturizam.com.
