Gospić
ni »pretirano oddaljen« od Jadranskega morja (npr. Karlobag – 40 km, Senj – 87 km, Posedarje – 78 km). Blizu Gospića najdemo zaščitena naravna območja (npr. gozdna parka Laudonov gaj in Jasikovac), nekoliko dlje pa so trije nacionalni parki (Plitvička jezera, plezalni kanjon Paklenice in Severni Velebit) in naravni park (Velebit). Že ta geografska umeščenost Gospića nam daje vedeti, da »športno aktivnemu obiskovalcu« na tem področju ne bo dolgčas.
Gospić je »glavno mesto« v hrvaški Liki, še več, upravno gledano je v Gospiću tudi sedež Ličko-senjske županije. Gospić leži na zahodnem robu enega največjih kraških polj na Hrvaškem, Liškega polja, ob vznožju največje in najlepše hrvaške gore Velebit, na križišču cest od severa proti jugu in na bregovih treh rek, Like, Novčice in Bogdanice.
Gospić je nedvomno tudi gospodarsko, versko in kulturno središče Like. Lahko tudi rečemo, da je Lika (podcenjen in nekoliko zanemarjen) biser celinskega hrvaškega turizma, ki čeprav svojim turističnim gostom nekoliko sramežljivo razkazuje svojo edinstveno (gorsko) naravo, vendarle ponuja številne raznolike, odlične gastronomske užitke, opozarja na kulturno-zgodovinske posebnosti, predvsem pa vabi, da se turisti brez zadržkov vključimo v številne športne in adrenalinske aktivnosti.
Gospić je mesto sredi narave. Zato Gospić dobesedno kliče po različnih oblikah aktivnega oddiha: trekingu, plezanju, planinarjenju, teku, kolesarjenju, jahanju, lokostrelstvu, paintballu, izletniškem jeep safariju, pohodništvu, pustolovskih izletih po Velebitu, doživetjih pustolovsko-adrenalinskega parka, kanu safariju, čolnarjenju po kanjonu Like in jezeru Kruščica, manjših jamarskih pustolovščinah itd.
Tudi ljubitelji lova in ribolova boste na območju Gospića, ki se lahko pohvali z izredno ohranjeno floro in favno, doživeli pravo zadovoljstvo aktivnega dopustovanja. Zagotovo lahko mnogo lepega turist doživi na območju Gospića, ki se ponaša z večno harmonijo sobivanja človeka in narave. V tem prvinskem tesnem stiku z naravo boste začutili moč in vedrino, veselje in novo energijo. In to je zelo dobra osnova na kateri lahko Gospić kvalitetno gradi svojo primarno turistično zgodbo.
Občina Gospić se razteza na neverjetnih 967 kvadratnih kilometrih površine (večje od območja mesta Zagreb!?), ki v smeri jugovzhod-severozahod meri okoli 42 km, v smeri severovzhod-jugozahod pa okoli 33 km. Od tega se le majhen del kvadratnih kilometrov dejansko nanaša na samo mesto Gospić (96,6 kvadratnega kilometra), večino dodajajo redko poseljena naselja, teh je kar 50, skupno v teh naseljih živi okrog 13 tisoč prebivalcev, polovica jih stanuje v samem mestu Gospić. Območje Gospića je tradicionalno živinorejska regija, kmetijska gospodarstva pa imajo značilnosti mešanega tipa (živinoreja plus poljedelstvo), kar odpira dodaten prostor za podeželski oziroma kmečki turizem.
Stara legenda pravi, da sta v davnih časih po teh krajih potovali dve princesi. Ena od njih, Gospava, je bila hudo bolna, a je po pitju vode iz reke, ki je tam tekla, ozdravela in jo poimenovala Lika. Na mestu ozdravitve je zgradila utrdbo, ki je – zaradi njenega imena – dobila ime Gospić. Nekateri domačini dodatno navajajo, da je ob utrdbi stala cerkvica s kipom Gospe z Jezusom v naročju, po kateri je Gospić dobil ime.
Pogled v zgodovino Gospića nam v strnjeni obliki ponuja portal www.kulturni-turizam.com (za več podrobnejših informacij pa kliknite na hr.wikipedia.org/wiki/Gospić: »Ime Gospić je v zgodovinskih virih prvič zabeleženo leta 1604. Takrat je bilo to manjše naselje, ki se leta 1574 omenja kot vasica »Gospojina«, kot naselje v današnji obliki pa leta 1604. Pomembnejši razvoj Gospića se je začel v drugi polovici 18. stoletja, ko je bil Gospić zgrajen predvsem kot vojaško-upravno središče pomembnega ličkega regimenta (uradno - Ličke pukovnije), vendar je Gospić poleg vojaškega pridobil tudi gospodarski pomen kot privilegirano središče obrti in trgovske dejavnosti.
Dinamični proces razvoja mesta v 19. in 20. stoletju je pogosto omejen s posledicami svetovnih zgodovinskih dogodkov, ki upočasnjujejo razvoj Gospića kot pomembnega mestnega središča. Prebivalstvo na območju mesta Gospić sicer sega v prazgodovino, od neolitika, predvsem pa v železno dobo in čas Japodov. Prva pisna omemba kraja je zapisana v listini iz leta 1263 kot predel Kasezi ob reki Kaseg, današnja Novčica. Osnovo današnjega mesta predstavljata dva turška stolpa in stari most, okoli katerega se je razvilo jedro mesta kot upravno, vojaško in kulturno središče v času Vojne krajine«.
Od konca 19. stoletja do leta 1940 je Gospić živel intenzivno življenje majhne metropole (predvsem kulturne ustanove so zelo aktivne, kot zanimivost dodajamo, da je bilo tukaj leta 1900 zgrajeno teniško igrišče, prvo v tem delu Evrope). Toda v prvih desetletjih prejšnjega stoletja, tako v političnem kot gospodarskem smislu, Gospić doživlja svojo kalvarijo. Hrvaška wikipedija navaja, citiramo: »Hrvati, čeprav v veliki večini, so bili brez pravic in podvrženi nasilju srbske manjšine«. Pred in med drugo svetovno vojno je bil Gospić znan po močni ustaški organizaciji. Med drugo svetovno vojno je bil Gospić do 4. aprila 1945 del NDH.
V času SFR Jugoslavije se je Gospić relativno slabo razvijal v primerjavi z drugimi območji, deloma iz geografskih, deloma iz gospodarskih in predvsem iz političnih razlogov. K temu so pripomogle tudi ekonomske migracije v druge dele Hrvaške in od šestdesetih let 20. stoletja dalje v zahodnoevropske države in Kanado. S tem se je nadaljeval (negativni) demografski trend izseljevanja Like, ki – na žalost - traja še danes.
Predzadnji stavek, ki se bo v tem članku ukvarjal z zgodovino Gospića, bo namenjen vojni za osamosvojitev Hrvaške. Wikipedija navaja: »Neizpodbitna resnica je, da je Gospić za Vukovarjem najbolj uničeno hrvaško mesto, za čigar svobodo je življenje položilo na stotine vojakov, policistov in civilistov«. Omeniti moramo še, da je avtocesta A1, ki poteka skozi Liko, odprta 26. junija 2005, nekoliko vendarle dala gospodarski zagon napredku Gospića. Tako sedaj pa se vendar lotimo še naše osnovne naloge, sprehodimo se po turističnih znamenitostih Gospića.
1. Spominski center Nikola Tesla
Leta 2006 je bil v kraju Smiljan (5 km od Gospića) odprt Spominski center Nikola Tesla. Vloga Spominskega centra Nikola Tesla je zbiranje, ohranjanje, raziskovanje in predstavljanje gradiva, povezanega z življenjem in delom slavnega znanstvenika. Center, ki je postavljen ob rojstni hiši slavnega izumitelja Nikole Tesle, obsega 13.000 kvadratnih metrov površine. Tukaj se je začela življenjska in znanstvena pot Nikole Tesle. Kraj Smiljan je navdihnil njegove prve izumiteljske poskuse, iz katerih so se pozneje rodili številni genialni izumi.
V želji po povezovanju pristnosti okolja s Teslinimi najbolj reprezentativnimi izumi so se v spominskem centru trudili združiti nedotaknjeno naravo in mir z nemirom znanstvenega raziskovanja ter pripravili dobro zasnovano predstavitev lika in del Nikole Tesle. Vabimo, da si preberete tudi naša dva objavljena članka: Tesla, Nikola Tesla in Nikola Tesla, genij, ki je izumil 20. stoletje.
2. Muzej Like Gospić
Osrednja kulturna ustanova mesta Gospić je Muzej Like Gospić, ki skrbi za vso premično spomeniško dediščino in nepremične kulturne spomenike v celinskem delu Ličko-senjske županije. Nahaja se v monumentalni zgradbi, zgrajeni konec 18. stoletja v poznem baročnem slogu, in ima najpopolnejšo zbirko dinarske tradicionalne kulture na Hrvaškem. Obljubljamo, da bomo poseben članek o Muzeju Like Gospić spisali kmalu, zato naj bodo te besede zaenkrat dovolj.
3. Katedrala Navještenja Blažene Djevice Marije
V starem jedru mesta Gospić izstopa katedrala Oznanjenja Blažene Device Marije, ki je bila zgrajena leta 1783 v stilu baročnega klasicizma. Po hudih poškodbah v osamosvojitveni hrvaško-srbski vojni je bila stolnica do konca leta 1999 obnovljena. Katedrala ima tri oltarje, slike iz 18. in 19. stoletja, lesen kip Mojzesa in baročno prižnico. Na pročelju katedrale je bronasti relief Roberta Frangeša-Mihanovića v spomin na Bilajsko bitko leta 1809. 25. maja 2000 je papež Janez Pavel II. cerkev razglasi za katedralo, in ker je Gospić od leta 2000 sedež senjske škofije Gospić, je razglašena tudi za prvo cerkev novoustanovljene škofije.
4. Kip »Marta vodarica«
Bronasta skulptura »vodnarke Marte«, simbol mesta Gospić, je bila postavljena 31. decembra 1893 v spomin na dokončanje gradnje vodovoda (od izvira v vasi Brušane do Gospića). Kip ženske, ki na glavi nosi čeber vode, na vrhu kamnite fontane je dobil ime "Marta" po prvi ženski, ki je prišla natočiti vodo iz vodnjaka. Skulptura je postavljena na visok kamnit podstavek, ki je okrašen s kovinskimi skledami v obliki školjke, v katere po kovinskih žlebovih levjih oblik priteka voda. Kip tehta med 180 in 200 kg, leta 2016 je bil restavriran. Omenimo tudi, da ljudsko izročilo pravi, da je nekoč v Gospiću živela Marta, ki je v času kuge, kolere in drugih bolezni nosila vodo resno bolnim bolnikom.
5. Rojstna hiša dr. Anteja Starčevića
V Velikem Žitniku pri Gospiću, rojstnem kraju dr. Anteja Starčevića, lahko obiščete spominsko hišo tega velikega hrvaškega zgodovinarja, politika, književnika in ideologa. Spominski dom je bil zgrajen in odprt leta 1998 ob 175. obletnici rojstva dr. Anteja Starčevića. Anteja Starčevića (Veliki Žitnik kod Gospića, 23. 5. 1823. – Zagreb, 28. 2. 1896.) so že časa njegovega življenja - kot političnega voditelja in glavnega ideologa hrvaškega nacionalizma - imenovali »oče domovine«.
6. Številne prireditve
Skozi kulturne (in turistične) prireditve lahko obiskovalci skozi vse leto spoznavamo tradicionalno lokalno kulturo, raziskujemo zanimivo zgodovino in bogato kulturno dediščino tega kraja. Spletne strani med pomembnejšimi navajajo naslednje prireditve: »Lički likovni anale, Gospićko glazbeno ljeto, Jesen u Lici«.
7. Gastronomija v Gospiću
Poleg čudovite pokrajine in bogastva narave nam Gospić ponuja bogastvo okusov in vonjev avtohtonih domačih kulinaričnih izdelkov. Kuharski recepti se prenašajo iz roda v rod, v okuse jedi in pijač je vtkanih veliko truda in ljubezni. Tradicionalna prehrana v teh krajih je temeljila predvsem na kaloričnih jedeh, ki so bile osnova za opravljanje težkih fizičnih del na polju, v gozdu in doma.
Avtohtona liška jed se začne s sirom škripavcem, liškimi polpeti ter prekajeno slanino ali pršutom, za glavno jed lahko izbirate med jagnječjo juho s suhim mesom, kislim zeljem z rebrci in klobasami ali jagnjetino na ražnju, rezanci z gobami, jedmi iz divjačine. Obrok zaključimo z miškami ali pogačo.
Tako, počasi se bližamo zaključku tega prispevka. O lepotah narave v bližnji in daljni okolici Gospića na tem mestu ne bomo več razpredali. Mislimo, da ni nobene potrebe. Kdor ne verjame, da je narava okrog Gospića prekrasna, naj pojde tja sam in preveri z lastnimi očmi. Vsem tistim dodatnim skeptikom, ki pa dvomijo, da bodo v »krajih Gospića« našli ustrezno prenočišče, počitniško bivališče, pa bomo pomagali ter omenili dve lokaciji, ki sta zelo cenjena med številnimi popotniki in (športno aktivnimi) turisti.
Prva je Rizvan City, ki je doživljajsko-izletniško središče v vasi Rizvanuša. Stara družinska kmetija je preurejena v doživljajsko-izletniško središče (tudi mini kamp), ki turističnim skupinam, pa – seveda – tudi posameznikom, ponuja številna doživetja: adrenalinski park, paintball, zip line, quad safari. Mi smo Rizvan City obiskali leta 2020, objavili pa smo tudi promocijski članek z naslovom Rizvan City je poln adrenalina.
Druga turistična lokacija je Linden Tree Retreat & Ranch, ki se nahaja na območju naravnega parka Velebit, v mestu Velika Plana. Kot eden izmed redkih luksuznih rančev v Evropi je uvrščen v turistični vodnik DK Eyewitness Travel. Doživetja v čudoviti naravi Velebita so prilagojena družinam, skupinam in posameznikom, poleg aktivnosti s konji pa se na ranču nudijo izleti s kanujem, pohodništvo, treking, kolesarjenje v naravi in jamarstvo. Hrvaški mediji poudarjajo, da je bil kavbojski ranč in kamp Linden Tree leta 2016 uvrščen med 10 najboljših luksuznih kampov v Evropi.
Tako. Za sam konec vas vabimo v Gospić. Oziroma naj vas hrvaška glasbenica Ana Rucner povabi v Gospić. Gospić, ki je poln energije. Tam, kjer je rojena energija. Kjer se počutimo svobodni. Kjer se lahko dotaknemo zvezd. Kjer lahko doživimo avanturo. Kjer se počutimo žive. Kjer glasba prebudi naša čustva. Kjer lahko živimo kot eno z naravo. Kjer odkrivamo kulturo. Kjer se avantura prične. Kjer nemogoče postane mogoče.
Ps. Fotografije: Turistična skupnost Gospić in novinarji www.pag.si.
