Večinoma je Gorski kotar na »upravnem zemljevidu Hrvaške« del Primorsko-goranske županije (le jugovzhodni del se nahaja v »Karlovačkoj županiji«). Če si zamislimo zemljevid, potem Gorski kotar vsaj približno umestimo v trikotnik, ki ga sestavljajo južna slovenska meja (tam pod Kočevjem, mejo naravno ustvarjata dolini dveh rek, Čebranke in Kolpe), Karlovac in morska Reka. Na Gorski kotar se na jugu naslanja še ena zanimiva hrvaška »prekrasna slika«, seveda, to je Lika.
Ta geografska umeščenost Gorskega kotarja nam takoj razkrije, da imamo opravka z regijo, ki odlično povezuje mediteransko in celinsko Hrvaško. Pomembnost teh krajev je bila pred avtocestno povezavo nekoč zelo velika, saj sta skozi Gorski kotar vodila cesta (slavna, 141 kilometrov dolga Lujzijana, gradili so jo med letoma 1803 in 1811) in železniška proga Zagreb – Karlovac – Reka, ki sta bili najkrajši prometni žili med hrvaško notranjostjo in hrvaškim primorjem.
Središče te gorsko-gozdnate regije so Delnice; to je najvišje ležeče hrvaško mesto, na nadmorski višini 730 metrov. Večja naselja pa so še Čabar (na meji s Slovenijo), Gerovo, Tršće, Fužine, Lokve in Brod Moravice. Podatki o številu prebivalcev Gorskega kotarja so na hrvaškem spletišču zelo, zelo raznoliki, nihajo kar med 20 in 30 tisoč. Vsekakor pa lahko brez vsakega dvoma zapišemo, da se je po drugi svetovni vojni iz Gorskega kotarja izselilo zelo mnogo prebivalstva. Zaskrbljujoč je podatek, da je na teh prostorih na začetku 20. stoletja živelo okrog 56 tisoč »Goranov«, zdaj pa jih je le nekaj več kot 20.000.
Ker je Gorski kotar 60-odstotno pokrit z gozdovi (bukev, jelka in bor) ne preseneča, da se mnogi »Gorani« ukvarjajo z gozdarstvom in lesarstvom. Domačini radi na temo lesa radi potožijo, da so gozdovi večinoma v rokah države, ki pa z njimi ravna brez dobre strategije in mnogokrat preveč mačehovsko. Nekoč sta bila za preživetje pomembna predvsem osnovno poljedelstvo (krompir in zelje) in živinoreja (prašiči, govedo), danes pa zmeraj več ljudi živi tudi od zelenega turizma (resnici na ljubo, Gorski kotar je bil kot zanimiva turistična destinacija prepoznan in dokaj dobro obiskan že v času Kraljevine Jugoslavije, bogataši so radi hodili na ribolov ter na lov na velike zveri: medveda, risa in volka).
Gorski kotar se »zeleni« na površini veliki kar 1.273 kvadratnih kilometrov. Gorski kotar je planota, ki se strmo dvigne iznad Kvarnerja, iz celine pa mu je dostop »dosti blažji, lažji«. Planine, ki so simbol Gorskega kotarja, so v povprečju visoke med 700 in 900 metri nadmorske višine. Najvišja gora v Gorskem kotarju je Risnjak (1.528 mnm), okrog katere se razprostira istoimenski narodni park, glej spletno stran www.np-risnjak.hr.
Ostali visoki hribi so še Snježnik (1506 m), Drgomalja (1159 m) in Bitoraja (1385 m). Hrvaška enciklopedija pa opozarja tudi na podzemne jame, ki jih na področju Gorskega kotarja kar mrgoli, mi bomo našteli le najvažnejše: Đulin ponor – Medvedica (16.393 m; Ogulin), Izvor Gojačke Dobre (2.160 m; Gojak), Vele vode (1.495 m; Crni Lug), Lokvarka ali Lipa (252 m; Lokve), Hajdova hiža (1.188 m; Guče Selo), Vrelo (310 m; Fužine).
Tako, osnovne informacije o Gorskem kotarju smo povzeli, sedaj pa je čas, da se lotimo turizma, na koncu koncev je www.pag.si vendarle turistični portal. Za pomoč in nasvete smo prosili odlično, zelo predano in energično turistično vodičko Jeleno, ki nam je dostavila tudi odličen fotomaterial (https://www.lynxandfox.com/, najdete pa jo tudi na FB strani https://www.facebook.com/lynxandfox/). Turistična »lisička« poziva vse, ki imate radi rekreacijo v naravi, da obiščete Gorski kotar oz. Hortus Diabolicus (Vražji vrt), kot so ga zaradi svoje gozdnatosti in težke prehodnosti imenovali stari Rimljani.
Jelena meni, da bomo najbolj uživali, če si bomo ogledali naslednjih 5 najzanimivejših turističnih točk Gorskega kotarja. Pa se sprehodimo skupaj …
1. Zeleni vir in Vražji prolaz pri kraju Skrad
Zeleni vir je bil na površini 200 hektarjev in na nadmorski višini od 302 do 649 metrov že leta 1962, tam pod naseljem Planina Skadrska, razglašen za naravni rezervat posebne vrednosti. Zeleni vir je močan izvir na dnu plitve jame, nad njim pa se dviguje slikovita sedemdesetmetrska skala, po kateri se kot kakšna prelepa zavesa v milijonih kapljicah zliva istoimenski potok. Iz tega izvira, ki tvori mini smaragdno-zeleno jezerce, je del vode speljan vse do majhne hidrocentrale z imenom Munjara. Zgrajena pa je bila že davnega leta 1921 (kar je bilo zelo moderno in napredno), z njeno električno energijo pa se je napajal ves Gorski kotar. Blizu elektrarne najdemo izletniški dom, ki ponuja raznovrstne kulinarične dobrote.
Ob potoku je speljano prekrasno sprehajališče (tudi z lesenimi mostički), ki vodi nad deročim potokom, ponuja pa zvrhano dozo dinamičnosti. Atraktivna pot nas pripelje do vhoda v kamnito sotesko, do 80 metrov dolgega Vražjega prolaza (slovensko: hudičev prehod). Kot zanimivost dodajmo, da so Vražji prolaz nekoč imenovali tudi kot Vražja provalija (slovensko: hudičevo brezno), hrvaški pesniki pa so ga radi opisovali kot Danteovo pot v pekel. Zagotovimo lahko, da Vražji prolaz , ki so ga mnogi razglasili za eno izmed največjih hrvaških naravnih senzacij, na zelenem pladnju pa ponuja resnično plat divjine Gorskega kotarja. Na samem koncu Vražjega prolaza se nahaja manjša kraška jama z imenom Muževa kučica. V jami je opaziti vodno mlako, v kateri, baje, živi tudi človeška ribica.
2. Vas Lokve z Golobinjakom, Lokvarskim jezerom in Jamo Lokvarko
Naselje Lokve najdemo v samem srcu Gorskega kotarju v podnožju vrhov Risnjaka. Na hrvaških turističnih spletnih straneh lahko preberemo, da v Lokvah in njegovi okolici naletimo na čudovit ambient, ki ga ponujata planinska klima in narava. Uživali bodo predvsem ljubitelji športno-rekreativnih aktivnosti, in to predvsem na podolgovatem Lokvarskem jezeru (to akumulacijsko jezero, znano tudi kot »mladinsko jezero«, je bilo ustvarjeno leta 1954 z zajezitvijo reke Lokvarke). Gozd park Golubinjak se ob svoji lepoti lahko pohvali tudi z velikansko jelko imenovano Kraljica gozda (»Kraljica šume«). V gozdu lahko najdemo tudi dve kraški jami, Golubinja vrata in Paklena vrata, seveda pa bomo najbolj očarani, če bomo obiskali tretjo, »špiljo Lokvarko«. Jama Lokvarka je druga največja hrvaška podzemna jama, prijetno pa preseneča s svojim podzemnim bogastvom. Kot zanimivost naj dodamo le še, da so Lokve znane tudi po žabah, zato imajo v samem kraju tudi muzej žab (obiščete pa lahko tudi prireditev »Žabarska noč«).
3. Delnice mesto, Japlenški vrh in Petehovac
Spodobi se, če smo že v Gorskem kotarju, da obiščemo njegovo »glavno in največje mesto«, Delnice. Delnice imajo okrog 6.000 prebivalcev, hiše so razmetane po planoti, na nadmorski višini okrog 698 metrov, kar pomeni, da so Delnice tudi najvišje ležeče hrvaško mesto. Delnice obkrožajo vrhovi Mali Petehovac (1105 m), Skrajna reber (865 m) in Zrinski vrh (837 m). Delnice, podobno kot celotni Gorski kotar, močno determinira klima. Domačini so se skozi stoletja naučili, da so zime dolge, v povprečju trajajo 106 dni, mnogo je snežnih padavin, poletja pa so kratka in sveža, temperatura zraka je poredkoma večja od 25 stopinj Celzija.
Japleniški vrh je zaščiteno goznato področje. Razprostira se na 170 hektarjih, zahodno od Delnic. Izletniki lahko uživajo v »neskončnih« sprehodih po lepo speljanih potkah. Hrib Petehovac je visok 1.000 metrov nadmorske višine. Na vrhu, na koncu lokalne ceste, najdemo planinski center Petehovac, zibelko hrvaškega planinarjenja in smučanja (tudi nočna smuka, predvsem za otroke in manj zahtevne smučarje), ki se na svoji spletni strani reklamira kot »osvežilni kotiček vaše prostega časa«. Petehovac tako poleti kot pozimi ponuja odlične prostočasne programe. Ob odličnih razgledih (tudi na mestece Delnice) lahko uživamo v različnih napitkih ali avtohtonih jedeh Gorskega kotarja.
4. Vrbovsko: Kamačnik (in Čogrljevo jezero)
Vrbovsko je najbolj vzhodni kraj Gorskega kotarja (na severu meji s Slovenijo). Vrbovsko je po velikosti drug največji kraj v Gorskem kotarju, prebivalcev pa ima približno enako število kot Delnice (6.000). Na spletnih straneh turistične organizacije si lahko preberemo, da na področju Vrbovskega s svojo naravno lepoto izstopa zaščitena krajina kanjona Kamačnika.
Skozi Kamačnik se na razdalji treh kilometrov, ob kristalno čisti rečici, vije turistična steza (v pogonu od leta 1961), ki s sprehodom po njej, mimo številnih rastlinskih in živalskih vrst, osvežuje tako dušo kot telo. Hrvaški turistični novinarji Kamačnik primerjajo z našim blejskim Vintgarjem, nek pisatelj pa je Kamačnik opisal kot »kraj divje romantike«. Zna pa se zgoditi, da bodo Kamačnik sčasoma imenovali tudi »glasbeni kanjon«, saj so na t.i. Panovi stezi odprli prvo akustično sprehajališče na katerem »muzicirajo« Panov gong, potočne orgle, »medina marimba«, jelenov rog in »puhova zvona«.
V dokaz, da se splača obiskati Vrbovsko, bomo samo še našteli nekatere druge znamenitosti: Dvorec Zrinsko Frankopanski (s pogledom na reko Kolpo in Slovenijo), manastir in cerkev sv. Jovana Preteče (to je najzahodnejši pravoslavni samostan v Evropi), muzej Ivana Gorana Kovaćića (v hiši, kjer se je 21. 3. 2013 rodil slavni pesnik), razgledišče Orlova skala ter seveda čudovito Čogrljevo jezero pri naselju Moravice (jezero nastaja s »pomočjo« petih manjših izvirov, na jezeru je krasen slap Vede, vse skupaj pa si lahko ogledate s pešpoti, ki obkroža jezero, v katerem skačejo postrvi.
5. Fužine s svojimi številnimi znamenitostmi
Fužine se nahajajo na jugozahodnem koncu Gorskega kotarja, ob robu Ličkega polja. Kraj Fužine in njegovih 800 prebivalcev najdemo na nadmorski višini 730 metrov. Fužine imajo »že dolga leta« odlično prometno povezavo, nekoč sta bili prometni žili predvsem cesta »Karolina« in železniška proga, danes pa je to avtocesta, ki krajša pot in predvsem čas do morja (na morski plaži se znajdemo že po dobre pol ure avtomobilske vožnje).
Fužine in njegovo okolico krasijo številne turistične znamenitosti, največkrat pa se omenjajo: kraška jama Vrelo (300 metrov dolga jama je stara okrog 4 milijone let, bolj kot ne slučajno so jo odkrili leta 1950, v njej je jezerce z gorskim potokom, nekje po letu 2.000 pa je odprta tudi za obiskovalce); jezero Bajer (to je eno izmed treh akumulacijskih jezer v bližini Fužin, v njem se lahko kopate, pa tudi popeljete z različnimi plovili), omenimo še drugi dve akumulacijski jezeri, Lepenico in Potkoš, saj sta obe zanimivi za radovedne turiste (pikniki, ter »ribja gastronomija«); svetišče »Majke Božje Snježne« (najdemo ob mestu Lič, na tem mestu naj bi se pozimi 1733, v snegu, prikazala sveta Marija) in cerkev svetega »Antuna Padovanskog« (njena gradnja je trajala med letoma 1808 in 1833, ko je bila končana je bila to največja cerkev v celotnem Gorskem kotarju).
Poseben mini zapis oz. odstavek si zasluži mestece Roswell. Da, prav ste prebrali. Roswell. In še zmeraj ste v Gorskem kotarju (blizu Vrat pri Fužinah) ne pa v ZDA. Se pa boste, če boste obiskali Roswell, znašli na »izmišljenih ameriških tleh«, v legendarnih časih kavbojcev in indijancev. Roswell je namreč umetno leseno western mestece, ki so ga postavili filmarji, ki so snemali tv serije o legendarnem indijanskem poglavarju Winnetouu.
Tako, našteli in zelo na kratko smo opisali 5 najbolj zanimivih turističnih točk Gorskega kotarja. Izbor je, kakor smo že navedli, opravila turistična vodička/lisička Jelena, ki za »rezervo« ponuja še ogled izvor Kolpe ter planinarjenje po Risnjaku (Schlosserov dom na planinskem sedlu med Velikim in Malim Risnjakom), Snježniku (ne ga zamenjevat z našim, slovenskim Snežnikom; Snježnik je razgledna gora na zahodu Gorskega kotarja in v zaledju Reke, vrh – 1506 mnv) in »Bijelih stenah« (To so fantastične oblike belih skal, najbolj slaven simbol »Bijelih stena« pa so kamniti »Prsti«, kamnite skulpture, ki so kot prsti na roki dvigajo visoko v nebo. Najlepše oblike na območju Belih sten, 1.335 metrov nadmorske višine, so griči, stolpci, vertikalne vrtače, vrata, žlebovi.).
Za sam konec. Že dolžina samega uvodnega in temeljnega prispevka o Gorskem kotarju nakazuje, da nam tam skorajda zagotovo ne bo dolgčas. Zdaj je pred nami samo še odločitev, da se odpravimo tja in začnemo pripravljati nove novinarske prispevke o Gorskem kotarju … Kdaj ga obiskati, pozimi ali poleti, mogoče spomladi ali jeseni? Priporoča kdo kakšno dobro in poceni prenočišče, dobro in poceni gostilno? Uh, se že veselim, spet bo turistično, uživaško.
Za konec objavljamo še mini fotogalerijo:
