Fortica
je danes pravi turistični sladkorček, v trdnjavi si lahko ogledamo zbirko amfor in drugih predmetov iz antičnih in srednjeveških časov. Do trdnjave Fortica se lahko pripeljemo z avtom, še bolj pa bomo uživali, če se bomo do Fortice iz mestnega hvarskega središča odpravili kar peš. Poglejmo si trdnjavo Fortico nekoliko pobliže.
Mestna hvarska trdnjava, ki jo domačini ponavadi imenujejo Fortica, se dviga na hribu nekaj sto metrov nad severnim, starejšim delom mesta Hvar. Zgrajena je bila v šestnajstem stoletju in je splošno znana pod imenom Fortica (iz italijanskega fortezza = fortifikacija) ali - zaradi Špancev - Španjola.
Skupaj z mestnim obzidjem Fortica predstavlja nekdanjo glavno »obrambno linijo« mesta Hvar- Fortica je tako mestu Hvar kot njegovemu pristanišču zagotavljala večstoletno zaščito. Dokaz, kako pomembna je bila Fortica za mesto Hvar, se skriva na starem občinskem grbu na katerem so upodobljeni sv. Štefan, papež z mučenci in – pravilno ste uganili – tudi Fortica.
Danes je trdnjava Fortica simbol izjemno pomembnega in burnega obdobja v zgodovini mesta Hvar. Zaradi svojega zapletenega tlorisa, slikovite lege in odličnega stanja ohranjenosti danes velja za eno najlepših mestnih utrdb na celotni hrvaški obali.
Čeprav sedanji izgled Fortice datira v šestnajsto stoletje, v zlato obdobje hrvaškega graditeljstva, velja vsekakor poudariti, da je Fortica že mnogo starejša, mnogo bolj kompleksna kulturna in zgodovinska zgradba, vsekakor pa je Fortica – nedvomno – odličen »zgodovinski spomenik«.
Temelji Fortice iz šestnajstega stoletja so postavljeni na ostankih utrdbe iz prve polovice prvega tisočletja pred našim štetjem. Takratna utrdba je varovala ilirsko naselbino, ki je bila postavljena na pobočju hriba. Prednosti takšnega idealnega obrambnega položaja namreč niso spregledali niti (prvi) naseljenci otoka.
V pozni antiki je bilo na tem mestu bizantinska utrdba, ki je bila najverjetneje zgrajena v času vladavine cesarja Justinijana v šestem stoletju našega štetja, njene »sledi« pa so še danes opazni na južni strani obstoječe trdnjave - Fortice.
Gradnja »današnje« utrdbe se je začela daljnega leta 1282 na podlagi ukaza Benečanov. Gradnja trdnjave pod beneško vladavino je potekala počasi, dolga leta, desetletja, celo stoletja, s številnimi zamudami in prilagoditvami, večinoma jo je uvodoma financirala le »občina Hvar«, več ali manj iz prihodkov od prodaje soli, ki je bila takrat zelo pomembna začimba oziroma surovina.
Kot zanimivost naj dodamo, da so v štirinajstem stoletju pri zahtevnih gradbenih delih sodelovali tudi španski vojaški inženirji, kar morda celovito pojasnjuje, zakaj se je trdnjava imenovala Španjola (to ime pa za trdnjavo nekateri Hvarčani koristijo tudi danes). Do sredine šestnajstega stoletja je bila utrdba Fortica večinoma končno dokončana, o čemer pričajo napis nad glavnimi južnimi vrati, ki nosi letnico 1551, beneški grb in grbi vodilnih predstavnikov mestne – hvarske - uprave.
Trdnjava Fortica je bila – za tedanje čase – zelo velik vojaški arhitekturni kompleks. Sestavljena je bila iz štirih okroglih stolpov - bastionov, t.i. revelinov (utrdbenih »ojačitev«), obrambnih zidov s strelskimi in topniškimi linami, puškarnice, skladišča za strelivo, velike cisterne za vodo, bivalnih prostorov za vojaško posadko, ječe, kapele svetega Janeza Krsnika in – seveda – številnih hodnikov.
Vse to je bilo ustvarjeno, postavljeno v zapletenem arhitekturnem vzorcu, ki ga je narekovala sama nepravilnost (strmina) terena. V šestnajstem stoletju so vojaško posadko praviloma sestavljali upravnik trdnjave (t.i. kaštelan) in dvanajstih vojakov, od katerih so bili vsaj štirje topničarji, eden pa je skrbel za strelivo.
Se pa je sama odločitev o mukotrpni in dolgotrajni gradnji Fortice kaj kmalu izkazala za popolnoma pravilno. Devetnajstega avgusta 1571 je namreč utrdba Fortica rešila življenje skoraj vsem lokalnim prebivalcem, ki so uspeli še pravočasno poiskati rešitev v zavetju trdnih trdnjavskih zidov, ko so neusmiljeni Turki napadli mesto Hvar, ga popolnoma izropali in požgali do tal.
Toda kruta usoda hvarski Fortici ni prizanašala. Že nekaj let pozneje, prvega oktobra 1579 ob treh ponoči, je v trdnjavo Fortico, v strelivo, med nevihto udarila strela in povzročila glasno in strašno eksplozijo, ki je naredila veliko škodo na sami trdnjavi in na nekaterih delih mesta Hvar.
V naslednjih stoletjih so hvarsko trdnjavo Fortico večkrat popravljali in prilagajali, še najbolj v začetku devetnajstega stoletja, ko so na teh področjih gospodarili Avstrijci. Pod avstrijsko oblastjo je bila tako v okviru Fortice zgrajena nova velika vojašnica, veliko skladišče za orožje in strelivo, postavljeni pa so bili tudi številni novi »prsobrani«.
Ko je mesto Hvar v drugi polovici stoletja izgubilo svoj vojaško-strateški pomen (npr. od leta 1805 do 1814 je Hvar veljal za močno francosko oporišče), je bila utrdba Fortica, po pripovedovanju domačinov, zapuščena in prepuščena "vilam, da v njej ponoči plešejo". In še mini podatek: v času SFR Jugoslavije, po letu 1971, ko so Fortico ponovno nekoliko prenovili, je v njej delovala restavracija z diskom.
Je treba še kaj dodat? Verjetno ne kaj dosti, lahko pa ponovimo nekaj dejstev, ki so jih poetično in strnjeno zapisali na straneh »hotelske skupine Valamar«: »Na hribu nad starim mestnim jedrom Hvara se ponosno dviga zvesta zaščitnica, mestna trdnjava Fortica, znana tudi pod imenom Španjola.
Do nje se je najbolje povzpeti peš (opomba; sprehod pelje skozi manjši park, ki je posvečen Josipu Aveliniju, rojen 1891 – umrl 1947, hvarskemu turističnemu delavcu, ki je veliko naredil za infrastrukturo in promocijo mesta Hvar, glej tudi fotogalerijo spodaj). Od glavnih mestnih vrat se po kamnitih stopnicah in skozi dišeče rastlinje odpravite mimo palač do vhoda v trdnjavo. Obiščite muzej in obzidje s topovi ter uživajte v veličastnem panoramskem razgledu na mesto Hvar in Peklenske otoke!«
Ps. Uredništvo www.pag.si se za fotografije in pomoč pri pripravi teksta zahvaljuje Turistični skupnosti Hvar in še posebej Marinku Petriću. Del fotomateriala je prispevala tudi hrvaška turistična skupnost (fotografi: Ivo Biočina, Hrvoje Serdar, Zoran Jelaća - naslovnica - in Damir Pačić). Foto sprehod na Fortico sredi decembra 2022 je naredila fotografsko netalentirana novinarska ekipa www.pag.si.
