Zaliv Čikat
(hrvaško »uvala Čikat«) je lošinjski simbol, je perjanica lošinjskega turizma. Zaliv Čikat je pet zvezdni turistični doživljaj. Zaliv Čikat je slaven. Turisti, ki si lahko privoščijo bivanje v ekskluzivnih hotelih in slikovitih vilah, ki so našle svoj prostor v samem zalivu Čikat, so – dobesedno - očarani. Vendar tudi ostali, ki se bomo le sprehodili (ali kolesarili) po celotnem polotoku Čikat, nikakor ne bomo razočarani.
Čikat nam svoje lepote ponuja na dlani, npr. lahko se celo fotografiramo na rajskih stopnicah vile Katarine, za katero velja, da ima najlepši vstop v Jadransko morje. Zagotovo je vreden naše posebne pozornosti, zato se posvetimo zalivu, pa tudi polotoku, Čikat nekoliko podrobneje.
Lošinj praviloma slovi kot otok, na katerega hodimo uživat v navdušujoči in zdravilni pokrajini, obiskovalci pa na ta otok vitalnosti prihajajo zaradi milega podnebja, slikovitih zalivov, smaragdnega morja in vonja tisočerih aromatičnih in zdravilnih rastlin.
Odličen predstavnik vsega tega je polotok Čikat, ki se na okrog 220 hektarjih, kolikor meri »park šuma« - za zaščiteno področje je bil razglašen leta 1992 -, razprostira severozahodno od največjega mesta na otoku Lošinju – Malega Lošinja. Ta edinstven in zaščiten park narave je poseben, ker je ustvarjen s pomočjo pridnih človeških rok. Skozi gozdni park Čikat se razteza tudi nekoliko atraktivnih pohodniških ali kolesarskih stez, kjer lahko preživite prijetno jutro ali popoldne na svežem zraku.
»Priroda«, hrvaška javna ustanova za upravljanje zaščitene narave, je na svoji spletni strani o Čikatu uvodoma zapisala: »Danes je otok Lošinj pretežno gozdnat. Ni bilo vedno tako. Na njem, tako kot drugod v creško-lošinjskem arhipelagu, prevladujejo goli skalnati pašniki.
Videz tega dela otoka – Čikata - se je močno spremenil zaradi delovanja Društva za pogozdovanje in olepševanje Malega Lošinja. Od takrat na polotoku Čikat rastejo bujni gozdovi alepskega bora. Dajejo prijetno senco številnim turistom, ki tu iščejo in najdejo sprostitev in čisto morje ter osvežujoč zrak zaradi izhlapevanja smole in borovih iglic.
Gozdni park Čikat na Lošinju je znana zelena oaza na otoku. Območje okoli istoimenskega zaliva je bilo do konca 19. stoletja naravno golo in zapuščeno. Za nastanek park-gozda Čikat je pomembno leto 1886, ko je začelo delovati Društvo za pogozdovanje in olepševanje Malega Lošinja. Eden od bistvenih ciljev društva je bilo pogozdovanje pustih in golih območij okoli Malega Lošinja.
Pod vodstvom uglednega lošinjskega naravoslovca profesorja Ambroza Haračića so Čikat in drugo okolico v le nekaj letih pogozdili s številnimi sadikami alepskega bora (Pinus halepensis) in črnega bora (Pinus nigra). Nato so v šestih letih pogozdili 50 hektarjev borovcev in zasadili približno 300.000 sadik iglavcev.«.
Ambroz Haračić (1855–1916), hrvaški botanik, je na Dunaju študiral matematiko in naravoslovne znanosti. Predaval je v Pomorski šoli v Malem Lošinju, kjer je 18 let izvajal meteorološke meritve in zaznave. Na podlagi Haračićevih raziskovanj je dunajska oblast leta 1892 Mali Lošinj imenovala za klimatsko zdravilišče, posledično je tudi turizem na celem otoku Lošinju doživel ekstremen razcvet.
Turistična skupnost Lošinj poudari: »Haračićeve ugotovitve in meritve so vodile k spoznanju, da je otok Lošinj idealno morsko klimatsko zdravilišče in zimsko zdravilišče, ker: ima bistveno blažjo klimo od vseh ostalih mest, ki se nahajajo na isti geografski širini; povprečna temperatura januarja je za 9 stopinj Celzija višja od povprečne januarske temperature na Dunaju; čist lošinjski zrak vsebuje visoko in enakomerno koncentracijo vlage; na otoku ni močnih udarcev vetra in sunkovitih ter grobih klimatskih sprememb. Morski aerosoli so poleg balzamičnega izhlapevanja borov in naravne zelene vegetacije pomemben dejavnik zdraviliščne klime Čikata in otoka Lošinj«.
Slovenska wikipedija zapiše: »Haračić je proučeval rastline Lošinja ter sosednjih otokov in otočkov (Ilovik, Susak, Unije, Male in Vele Srakane, Murtar, Oruda), in pri tem povezoval vpliv otoške klime na razvoj rastlin. Na tem področju je našel 939 vrst rastlin, od katerih so bile nekatere zelo zanimive, redke in med njimi je bilo nekaj tudi takih, ki jih je Haračić našel in prepoznal in za botanično znanost prvič opisal kot npr. lošinjsko čebulo (Allium ampeloloprasum L. var. lussinese Haračić). Njegova bogata herbarijska zbirka se nahaja v Botaničnem zavodu Prirodoslovno-matematične fakultete v Zagrebu«.
Mali Lošinj se je svojemu someščanu za razvoj celotnega Lošinja zahvalil s spomenikom, ki so ga umestili v notranji del zaliva Čikat. Ko se je avstro-ogrsko plemstvo zaljubilo v Lošinj, so prav v zalivu Čikat ob koncu 19. stoletja začeli graditi prekrasne vile in razkošne počitniške hiše.
Za tesno zaprtimi vrati in visokimi ograjami je mogoče bolj slutiti kot videti prestižne obnovljene rezidence z vsem pripadajočim luksuzom. Najstarejša vila v zalivu Čikat je Adelma, ki je bila sezidana leta 1895, najbolj zanimiva pa je rdečkasto roza vila Carola oziroma Karolina, ki je znana po skrivnostni ljubezenski zgodbi, aferi avstro-ogrskega cesarja.
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški je svoje proste dneve in tedne rad preživljal v vili Karolina s svojo ljubico – slavno dunajsko igralko Katharino Schratt. Mnogi so jo imenovali celo za nekronano cesarico mogočne monarhije. Številni zgodovinarji kot posebno zanimivo dejstvo navajajo, da je svojega moža igralki predstavila cesarjeva uradna žena Elizabeta, znana kot Sissi. Baje je Sissi to razmerje, ki niti ni bilo tako zelo tajno, celo podpirala. Cesarski par je namreč živel ločeno, zakon kraljevskega para je namreč obstajal le še na papirju, po samomoru sina Rudolfa pa se je Sissi povsem umaknila iz javnosti v vilo na grškem Krfu.
Vilo Carola ali kasneje Carolina oziroma Karolina je leta 1989 po naročilu Josefa F. Lovasyja iz Budimpešte zasnoval dunajski arhitekt K. von Wiedenfeld. Vila je bila zgrajena v veličastnem secesijskem slogu, pozornost pa je pritegnil prizidan vrt. Danes je vila Karolina znana predvsem po svojih »rajskih stopnicah«, ki vodijo v morje. Številni (hrvaški) mediji so stopnice vile Karoline razglasili za »najlepši vhod v morje ali pa za »fotogenične stopnice, zaradi katerih potujete na Lošinj«. Stopnice vile Katarine so postale pravi hit na instagramu in so eden prvih motivov, ki jih opazite, ko začnete raziskovati znamenitosti Lošinja na svetovnem spletu.
Zaliv Čikat je danes prepreden s številnimi vilami prečudovite arhitekture: Karolina, Diana, Hortensia, Saborka, Kredo, Mirasol, Hygeia, Sea Princess Nika, Avgusta, Captain Rouge (svoje čase naj bi jo redno koristili člani družine Habsburžanov, v modernih časih pa naj bi proste dneve uživala tudi teniški igralec Roger Federer in legendarni francoski nogometaš Thierry Henry). Ko smo se pozno spomladi leta 2023 člani uredništva sprehajali po zalivu Čikat, so tam brneli gradbeni stroji. Izgledalo je, da raste še nekaj novih, ultra modernih, nesramno dragih počitniških vil.
Zaliv Čikat skriva tudi hotela izredno visoke kakovosti: Bellevue in Boutique Hotel Alhambra, ki se na svojih spletnih straneh hvali z naslednjimi besedami: »Hotel Alhambra s pripadajočo Vilo Augusta že več kot sto let svojim gostom nudi edinstveno izkušnjo popolne sprostitve telesa in duha«.
Slovenski spletni portal SiOL je že pred leti o hotelu značilne bele barve – hotelu Bellevue – zapisal: »Ta sodobna stavba elegance in prefinjenosti, ki jo krasita osupljiva zunanjost in notranjost, nenehoma navdušuje s svojo ponudbo wine&dine, zahvaljujoč kombinaciji mojstrskih kulinaričnih umetnin in tradicionalne, sveže hrane z družinskih kmetij iz vse Hrvaške«.
Zaliv Čikat, ki je na enem delu zaščiten dobesedno pred vsemi vetrovi, je kraj, kjer se vedno znova potrjuje čudež lepote narave. Zaliv Čikat ponuja prekrasne poglede kamorkoli pogledaš, vrhunsko – spokojno - vzdušje, tam so zelo cenjeni gostinski lokali, uživaški plažni bari, pa potapljaški center s podvodnim zgodovinskim parkom, na voljo je izposoja športnih rekvizitov itd.
Zaliv Čikat – seveda - dopolnjujejo čudovito urejene plaže. Sprehod po izredno lepem sprehajališču zaliva Čikat je lahko – preprosto rečeno - prečudovit, glej npr. tudi fotografije umetniške svetlobne inštalacije »rdeči maki«. :-)
Še posebej boste uživali, če se boste po zalivu Čikat sprehodili v večernih urah, ko bo sonce že padlo v morje. Priznani hrvaški oblikovalec svetlobe Dean Skira je namreč za »umetniško« osvetlitev zaliva Čikat že pred leti prejel najprestižnejšo svetovno nagrado za razsvetljavo Lightning Design Award. Vsekakor v uredništvu spletnega portala apeliramo, če je le mogoče, da se vsekakor sprehodite po zalivu Čikat. Pa ne samo po zalivu Čikat, zelo lep je celoten polotok Čikat.
V naslednjih odstavkih se bomo izognili samemu zalivu Čikat, omenili pa bomo še nekaj ostalih turističnih znamenitosti, ki so posajene po polotoku Čikat. Začnimo z velikim hotelom Aurora (nedaleč je tudi Family Hotel Vespera), ob veliki plaži Veli Žal, kjer sva si midva izposodila kolesi za kratek kolesarski izlet po (obalnem) Čikatu. Dokaj široka betonirana pot, na kateri so prevladovali pešci, naju je vodila tik ob obali, vse do Malega Lošinja.
Po poti sva se ustavila neštetokrat, mobilni fotoaparat je bil zaposlen na polno. Kolesari ali sprehaja se mimo zelo fotogenične obale, simpatičnih zalivčkov s plavalci, partizanske grobnice, tam nekje je tudi pasja plaža. Prvi daljši postanek je bil pri Lanterna Grill-u, korak stran sta prekrasna umetniška skulptura Addio (lošinjske žene mahajo v slovo svojim mornarjem) in cerkvica Anuncijata (tudi Annunziata).
Pot vodi skozi kamp Čikat, ki je največji kamp na Cresu in Lošinju, odprt je celo leto. Na cenjeni spletni strani www.avtokampi.si lahko preberemo: »V akciji Naj kamp Adria je bil kamp Čikat od leta 2011 do 2021 izbran za najboljši hrvaški kamp v kategorij velikih kampov v Kvarnerju, ob tem pa je kamp Čikat uvrščen v kategorijo najboljših kampov na Hrvaškem.
Plaža v kampu Čikat je večinoma skalnata z dvema prodnatima zalivoma. V bližini kampa je tudi zaliv z mivkasto plažo. Ima pa kamp v gornjem delu moderen in velik aquapark z bazeni, tobogani, lokalom, restavracijo, fitnesom in animacijskim prostorom. Uporaba bazenov, ki so odprti od konca maja do septembra, je za goste kampa brezplačna«.
Aquapark Čikat, ki se razteza na 6.300 kvadratnih metrih in ima več kot 2.400 kvadratnih metrov bazenov in vodnih vsebin z morsko vodo, je odprl vrata v juliju 2015. To je prvi vodni park, ki se nahaja na hrvaškem otoku. Je popolno mesto za sproščanje, kjer se lahko zabava cela družina. Mogoče lahko še dodamo, da na relaciji Hotel Aurora, Family Hotel Vespera in kamp Čikat vozi turistični vlakec.
Ko za seboj pustimo »Zlatno uvalo« (Zlati zaliv), se približamo skrajni točki polotoka Čikat, to je Boka Falsa, od koder lahko skorajda vržemo kamen na bližnji otoček Kaluderac. Med potjo do Velega Lošinja bi se lahko odpravili še na razgledišče Monte Baston (midva se nisva, peš se nama ni dalo, za kolesarje pa baje pot ni primerna :-().
»Nadaljujemo naprej ob morju in vstopimo v glavni lošinjski zaliv - zaliv Augusta -, poimenovan po prvem rimskem cesarju Gaju Avgustu Oktavijanu, ki je svojo floto, za boj proti Marku Antoniju in »egipčanski kraljici« Kleopatri, pripravil prav tukaj, nas poduči Turistična skupnost Lošinj.
Po obilnem in dobrem kosilu v restavraciji Za kantuni, ki sva ga popestrila še z ogledom »Miomirisnega otočkog vrta«, se je najin kolesarski izlet (po Čikatu) zaključil v Mediteran sportu pri hotelu Aurora, kjer sva vrnila kolesi. Tukaj pa naj se zaključi tudi tokratni, upam da ne zadnji, članek o Čikatu, o tem prekrasnem koščku Jadrana.
Ps. Fotografije: Turistična skupnost Lošinj in novinarji www.pag.si.
