Bunge jumping
, skok z višine z elastiko, je ob premagovanju lastnih strahov (strah pred višino, skok v neznano, v globino, strah pred smrtjo), tudi nadvse atraktivna športno-adrenalinska aktivnost, ki jo imamo vse bolj radi tudi avanturistični turisti. Skok iz zelo visokih gradbenih struktur (ponavadi so to mostovi, žerjavi, zelo visoke stavbe) ali pa premičnih letalnih objektov (kot sta npr. balon ali helikopter) zna biti marsikomu najbolj razburljiv trenutek v življenju.
Bungee jumping je ekstremen šport, zato pred skokom obstajajo določeni pogoji. Skakalci morajo biti dokaj dobro fizično pripravljeni in psihično zdravi, njihova telesna teža pa mora biti med 50 kg in 120 kg, odvisno od vrvi in vrste skoka. Če vas mučijo telesne težave, na primer bolečine v hrbtu pred skokom, priporočamo, da se posvetujete z zdravnikom. Za skok morate biti udobno in športno oblečeni.
Storitev »bungee jumping« se že okrog dve desetletji izvaja tudi na sosednjem Hrvaškem, cena posameznega skoka je v času objave tega prispevka tam okrog 70 evrov. Pregled ponudnikov bungee jumping-a na Hrvaškem, nas vodi (predvsem) v štiri kraje: Maslenico (tam pod obronki prekrasnega Velebita, med Narodnim parkom Paklenica in Novigradskim morjem, glej teksta z naslovom Novigrad, pa ne istrski, ampak »zadarski« in pa Zrmanja, najlepša hrvaška reka!?), žurerske Zrće na kamnitem otoku Pagu. Poglejmo podrobneje.
Bungee jumping – Maslenica, stari masleniški most
Bungee jumping se na starem Masleniškem mostu (na tistem rdečem mostu, ki je bil izredno pomembna strateška točka v času hrvaške osamosvojitvene vojne) izvaja že od leta 2006. Bungee jumping v Maslenici, s svojimi 56 metri višine, je tudi najvišji bungee jumping v celotni Hrvaški. Pod mostom se nahaja gumijasti čoln, ki prevaža ljudi na kopno.
Danko Zimic, lastnik najvišjega bungee jumpinga na Hrvaškem, torej alfa in omega bungee skokov z masleniškega mosta (nad t.i. »Novskim ždrilom«) je za časopis Slobodna Dalmacija povedal: »Bungee jumping je občutek, ki se ga ne da opisati, lahko se ga le doživi, a najprej moraš premagati strah pred višino, ki je s starega masleniškega mostu (jeklenega, prek katerega se vije jadranska magistrala in ki se za razliko od novega mostu na avtocesti A1 skoraj nikoli ne zapre zaradi burje) zares impresivna.
Najtežji trenutek bungee jumpinga ne nastopi v trenutku odločitve "skočil bom", ampak ko se povzpneš na odskočno ploščad, ki je že sama »psihično zahtevna«, ker je še dodatnega 1,2 metra nad nivojem mostu, plus višina človeka ... Tistemu, ki skače, je visoka že ta ploščad. Tam je vsak sam in tisti, ki skoči, je pogumno premagal lastni strah. Bistvo bungeeja je premagati strah. In strah je, verjemite, vsakega.
Osebno sem opravil že 250 skokov, z mojo ekipo smo bili tudi v Švici, kjer smo skočili z 220 metrov višine. Je pa strah isti, pa naj skačeš s 56-ih ali 220-ih metrov. In vsak mora strah premagati čisto sam. Po skoku pa, ko se odlepiš od odskočne ploščadi, letiš kot ptica. Ni teorije, da bi skakalec udaril v morsko gladino ali da bi ga elastika udarila, povlekla nazaj do samega mostu. Bungee let traja skoraj pet sekund, to so verjetno najdaljši trenutki v življenju tistega pogumneža, ki se odloči za bungee skok«.
Kontaktni podatki bungee jumpinga v Maslenici so naslednji: spletna stran www.izazov-tours.hr, telefon +385 98 532 253, družbeni mediji instagram - bungee_ maslenica in facebook - Bungee Jumping Maslenički most Zadar.
Bungee jumping – Zrće, otok Pag
»Doživite bungee jumping na eni najbolj znanih festivalskih plaž v Evropi«. Tako se uvodoma reklamirajo v Zrćah, kjer so prijazno odgovorili na nekaj naših vprašanj. Odgovori so se sestavili v naslednji krajši tekst: »Ideja o bungee jumping točki kot podjetniškem projektu je obstajala vse od 90-ih let prejšnjega stoletja pa vse do leta 2002, ko je sedanji lastnik Bungee Jumping-a Zrće Beach, Mladen Horvat, diplomiral na Kineziološki fakulteti v Zagrebu z edinstvenim predmetom - Podjetniški projekt Bungee jumping center.
Leta 2003 smo prepoznali potencial plaže Zrće in njeno potrebo po adrenalinski atrakciji, kot je bungee jumping, in že leta 2004 smo na plaži Zrće odprli naš prvi bungee jumping. Naš Bungee Site Zrće se je 18 let nahajal pred klubom Papaya, od letos, torej od leta 2022, pa smo se z novim žerjavom preselili 200 metrov severneje, ob glavni vhod na razvpito plažo Zrće.
Skače se s 55 metrov visokega stolpa (žerjava) nad (umetnim) jezercem, ki ga je ustvarilo morje, ki utira pot skozi kanal pred klubom Calypso. Pogled z našega žerjava čudovit razgled na samo plažo in okoliške vasice in pokrajino. Poleg samega skoka ponujamo tudi možnost snemanja skoka z akcijsko kamero, tiste nekoliko manj pogumne pa vodimo le na panoramske oglede. Z ljubitelji adrenalina komuniciramo preko družbenih omrežij (klik na www.instagram.com/bungeesitezrce in www.facebook.com/bungeesitezrce), mejl je bungee.zrce1@gmail.com, telefon pa +385 91 506 9312.
Bungee jumping Šibenik, Šibeniški most
Naslednje mesto za bungee jumping na Hrvaškem se nahaja nekoliko južneje, tik pred mestom Šibenik v Dalmaciji, na Šibeniškem mostu. Na sredini mostu je ploščad, s katere se izvaja skok. Tukaj skočite z višine okrog 40 metrov proti morju, tudi tukaj pa imate možnost posneti svoj pogumni skok z GoPro kamero.
Na borni spletni strani www.bungee.com.hr lahko preberemo: »Na Hrvaškem so se bungee skoki začeli v 90. letih prejšnjega stoletja, ko so v Poreču odprli prvo mesto za bungee jumping. Skakalo se je s 30-metrskega žerjava. Vilson Široka, Bruno Motik in Krešimir Hlede so se v naslednjih desetih letih začeli ukvarjati s prostim plezanjem, padalstvom, raftingom in podobnimi »neumnostmi«, ki jih njihove matere niso odobravale.
V začetku leta 1999 so prišli na idejo o odprtju bungee mesta na Šibeniškem mostu. Če smo povsem iskreni, moramo priznati, da so si idejo »izposodili« od takratnega Vilsonovega in Krešimirjevega šefa, pri katerem je omenjeni dvojec delal kot skiper na raftingu. Naslednjih deset mesecev sta raziskovala in študirala materiale o bungee jumpingu ter se končno odločila idejo uresničiti. Projekt bungee jumpinga v Šibeniku se je začel konec poletja 1999«.
Fantje iz bungee jumpinga v Šibeniku nam neuradno postrežejo z nekaterimi svojimi opažanji in statističnimi ocenami: » Statistika pravi, da je 30,2 odstotka ljudi skočilo zaradi odlične zabave, 27,9 odstotka zaradi treh sekund slave, 18,6 odstotka pa zaradi mešanice omenjenega. Potem jih 11,6 odstotka skoči zato, ker imajo radi pustolovščine, sedem odstotkov, ker uživajo v atraktivnem športu, in 4,7 odstotka, ker imajo preprosto radi nevarnosti.
Ženske znajo biti celo bolj odločne kot moški – morda se pred skokom preveč »afnajo« z neštetimi »foto-selfiji« za facebook in instagram, ko pa stopijo na odskočno ploščad, večinoma skočijo brez pretirane drame. Moški pa pogosto pridejo s spremstvom, svoje prijatelje ali dekle želijo očarati s svojim egom alfa samca, a se na odskočni platformi tu in tam psihično zlomijo, strah jih vendarle premaga. Moramo pa pošteno povedati, da je vendarle zelo malo skokov, ki se prekinejo.«
Bungee jumping v Dubrovniku, most dr. Franje Tuđmana
Bungee Dubrovnik in Bungee Maslenica upravlja isto podjetje (Izazov Tours d.o.o.), zato bi zlahka rekli, da sta tudi v prekrasnem Dubrovniku strokovnost in varnost skakalcev na prvem mestu. Skače se z mostu, ki je poimenovan po prvem hrvaškem predsedniku – dr. Franji Tuđmanu in sicer z višine 53-ih metrov. »V letih dela smo organizirali tudi številne »teambuildinge« za uspešna hrvaška podjetja, pa tudi izlete, dekliščine in podobno«, preberemo na pregledni spletni strani www.bungee-jumping-dubrovnik.com (telefonska številka je +385 91 1115 544 in elektronska pošta dubrovnik@izazov-tours.hr).
Tako, pa smo se sprehodili skozi destinacije na Hrvaškem, ki ponujajo resen bungee skok. Še preden nekaj dodatnih odstavkov namenimo bangee jumpingu na splošno, naj opozorimo, da lahko »bungee skoke« delamo, opravimo, premagamo tudi v Sloveniji.
Ekipa »Top Bungee Jumping Slovenija« je na spletni strani www.bungee.si zapisala: »Skoke redno in varno izvajamo že od leta 1993 in smo edini tovrstni ponudnik v Sloveniji. Izvajamo jih s 55 metrov visokega mostu v Solkanu, ki se mogočno sloči čez smaragdno reko Sočo. Gre za eno najlepših lokacij v Evropi, ki ponuja dih jemajoč razgled na starejši Solkanski most, ki ima največji kamniti lok na svetu, na Brda, deželo vina in sadja, na kraj Solkan, katerega omemba sega v daljno leto 1001 in seveda na reko Sočo, ki se v vsej svoji lepoti vije proti Italiji«.
Tudi ti razmišljaš o bungee jumpingu? Že zbiraš pogum za svoj pogumen skok? Strah pred padcem v globino je eden najbolj ukoreninjenih v ljudeh in del našega preživetvenega nagona. Če se lotimo adrenalinskih podvigov kot je npr. bungee jumping, se zato v naših možganih odvija pravi boj. En del možganov nam pravi, da gre za nevarno situacijo in da bi bilo najbolje pobegniti. Drug del pa nas mami k skoku z obljubo o zabavnosti tega početja.
Na spletni strani www.rtvslo.si še dodajo: Strah pred padcem v globino je eden od tistih, ki jih je najtežje premagati. Hitrejši srčni utrip, tresoče roke, močno znojenje so znaki, ki kažejo, da je za telo in možgane najbolj stresen trenutek vzpenjanje na bungee ploščad in priprava na skok, pravi nemški nevroznanstvenik z Univerze v Tübingenu dr. Surjo Raphael Soekadar: »Gre za t.i. stanje bojuj se ali pobegni. Tvoje telo ve, da sta to v tistem trenutku edini možnosti. Veliko adrenalina se sprošča v takem položaju.«
Kaj pravi pogled v zgodovino bungee jumpinga? Za začetek nas na svetovnem spletu pričaka prav zanima zgodba. Če je verjeti legendi, je bungee jumping izumila ženska. Glede na stoletja staro izročilo z otoka Pentecost v južnem Tihem oceanu je domačin po imenu Tamalie skorajda vsakodnevno zlorabljal svojo mlado ženo. Ženska, sita pretepanja in poniževanja svojega partnerja, se je odločila pobegniti.
Med mučenjem je izkoristila trenutek moževe nepazljivosti, stekla v gozd in splezala na najvišje drevo. Skoraj je že popolnoma izginila med krošnjami dreves, ko je Tamalie med zelenjem opazil njene dolge lase. Jezen je splezal za njo, da kaznuje njen beg. Kljub paniki je ženska v krošnji drevesa hitro razmišljala. Okoli gležnjev si je privezala drevesno ovijalko, lijano in se – na vrat na nos - vrgla z visokega drevesa, ko je Tamalie že iztegnil roko, da bi jo dokončno ujel.
Ženski je lastna iznajdljivost rešila življenje, hudoben Tamalie, ki pa se je v nekontroliranem besu, brez rešilnih ovijalk, pognal za njo, pa je trdo padel na tla in se takoj ubil. Ker so vaščani želeli sprati priokus kolektivne sramote, so moški, privezani z drevesnimi lijanami, začeli pridno vaditi skoke z visokega stolpa. Pred skokom so se še obredno okopali, s čimer naj bi odganjali zle duhove, nato so se z vrha stolpa pred vso vasjo pritoževali nad svojimi ženami, nazadnje pa se vrgli na glavo in dokazovali svojo moškost, svoj pogum.
Nekoliko bolj resen vpogled v bungee jumping pa nam podaja skorajda zmeraj zanesljiva wikipedija: »Prvi moderni skoki z elastično gumo so bili 1. aprila 1979 na 76 metrov visokem visečem mostu Clinfton v Bristolu. Skočila sta člana Oxford University Dangerous Sports Cluba, David Kirke in Simon Kelling. Oba skakalca so aretirali kmalu po skoku, kljub temu pa sta nadaljevala s skoki v ZDA z mostu Golden Gate in mostu Royal Gorge Bridge.
Organizirane komercialne skoke z elastiko je začel Novozelandec AJ Hackett, ki je imel svoj prvi skok z mostu Greenhithe Bridge v Aucklandu leta 1986. V naslednjih letih je Hackett izvedel številne ekstremne skoke z mostov in drugih visokih objektov (vključno z Eifflovega stolpa v Parizu ter avgusta 2005 z zgradbe Macau Tower z višine 233 metrov, kar je bilo po Guinnessovi knjigi rekordov leto kasneje razglašeno za "svetovni rekord v kategoriji najvišji komercialni bungee skok na svetu".
Med druge svetovno atraktivne bungee jumping lokacije adrenalinski poznavalci ponavadi uvrščajo še: jez Verzasca blizu Locarna v Švici (220 metrov višine, pojavi se v uvodnem prizoru filma Golden Eye o Jamesu Bondu), Bloukrans Bridge Bungy v Južni Afriki, Kawarau most v Novi Zelandiji, Viktorijini slapovi (tudi Mosi-oa-Tunya) so slapovi na reki Zambezi na meji med Zambijo in Zimbabvejem, Royal Gorge Bridge je most v bližini Cañon City (Colorado, ZDA), most Navajo Bridge (v bližina kraja North Rim, ob Grand Canyonu, v Arizoni, ZDA), most Europabrücke (v bližini Innsbrucka, Avstrija), most Colossus (blizu kraja Veglio, severna Italija), most Longqing Gorge (50 km od Pekinga, Kitajska), Bungy Niouc Adventure Park (tudi t.i. Spiderbridge v Švici), Ponte de Ponsonnas (most blizu Grenobla, Francija).
Bungee jumping se lahko izvaja tudi s pomočjo balonov ali helikopterjev. Leta 1991 je Andrew Salisbury skočil z višine 2.700 metrov iz helikopterja nad Cancunom v Mehiki. Njegova elastika naj bi bila dolga celo 962 metrov (!!), varno je pristal s pomočjo padala.
Bungee jumping je ob strokovnem osebju zelo varen adrenalinski šport, le zares zelo, zelo redko so zabeležene kakšne poškodbe (ali smrti). Bungee jumping, kakor smo že povedali, omogoča premagovanje strahu, preplavi nas velika doza adrenalina, doživimo čarobnost prostega pada. Če želimo dvigniti lastno samozavest, če želimo začiniti našo poletno turistično avanturo, je bungee jumping vsekakor odlična izbira, saj je skok z elastiko edinstvena kombinacija razburljive svobode ter brezskrbnosti letenja z garancijo popolne varnosti. Skratka, bungee jumping je idealna aktivnost za ljubitelje adrenalina.
Ps. Fotografije: bungee jumping Maslenica, Dubrovnik, Šibenik in Zrće ter www.pag.si.
