Jaz sem bil tam in povem vam, pojma nimam?! Meni osebno je bilo tam fenomenalno. Prvič, stojiš na nekem hribu, na višini le tristo metrov nadmorske višine, toda razgled je fantastičen. Kopast hrib Bribirska glavica stoji namreč sredi polja in okrog tebe se odpirajo fantastični razgledi. Drugič, veš, da se tu v preteklosti dogajalo marsikaj pomembnega za hrvaško zgodovino. In tretjič, ta Bribir, vam povem, je poln energije. Sprehajanje po Bribirski glavici, med vsemi tistimi »ostanki zgodovine« in kot strelovod vpijati kozmično energijo sveta … je užitek (ki ga niti ne rabiš plačati, vstopnine namreč ni!).
Zdaj pa nekaj osnovnih (turističnih podatkov), na koncu prispevka pa bomo nekaj odstavkov namenili še slavni zgodovini Bribirja. Bribir leži v zaledju Šibenika (razdalja med njima je okrog 30 kilometrov) in Skradina (14 kilometrov, z avtom od avtoceste pri Skradinu proti Benkovcu je mimo zapuščenih polj in pozabljenih vinogradov le slabih 15 minut počasne vožnje), v bližnji okolici NP Krka (5 do 10 kilometrov) in ne prav daleč od Knina (40 kilometrov). Na samo Bribirsko glavico, in to skorajda čisto na sam vrh, se pripelješ z avtom. Resda ni asfalta, nasipan je gramoz, toda počasi in previdno se daleč pride oz. na vrh.
Internet me pouči, da je v Bribirju, ki leži na robu »Ravnih kotara«, še okrog leta 1950 na tem prostoru živelo okrog 700 ljudi, okrog leta 1900 pa okrog 550. Sedaj statistika trdi, da je tam le še okrog 100 človeških duš. No, sam bi dejal, da jih je še manj, ker kraj zgleda zapuščen (pa čeprav sem bil na Bribirski glavici še skorajda sredi turistične sezone, avgusta 2018).
Tu in tam vidiš, da si je nekdo še pred nekaj leti zidal hišo, ki pa je verjetno sedaj, skoraj zagotovo, že postala le še vikendica. Mogoče se demografski minus kaže predvsem zaradi slabega gospodarskega stanja in pa (zadnje) hrvaške vojne za osamosvojitev. V Šibeniku so domačini trdili, da so imeli Srbi prav na tem področju močno topništvo, s katerim so v času »domovinskog rata« ustrahovali vso prebivalstvo širše okolice Šibenika. Eh, vojna …
Vrnimo se nazaj v sedanji čas, na vrh Bribirske glavice. Kaj najdemo tam? Nekaj (praznih) hiš, pravoslavno cerkev z zanimivim pokopališčem in pa polno, zares polno, obdelanega kamenja. Arheologom zelo dragocenega. Zato s pomočjo denarja Evropske unije počasi »raziskujejo stoletne skrivnosti Bribirja«. Sam vam težko (strokovno) razložim, kakšne vse ruševine se skrivajo na vrhu Bribirske glavice. Tudi zato, ker tam nisem našel nobenega Indiana Jonesa, nadobudnega arheologa ali prijaznega muzealca, čeprav skorajda nov muzej tam že stoji. Ampak je, žal, zaklenjen. Mogoče ga odprejo … ob posebnih praznikih.
Kakor pa sem povedal že na samem začetku pa je samo sprehajanje med temi ruševinami, ki so več ali manj še zmeraj v veliki večini zakopane v zemlji na površini 70.000 kvadratnih metrov, zares vredno obiska. Da se boste tudi vi lažje in pogumneje odločili za obisk Bribirja (nismo še povedali, da so v njegovi bližini nahajajo tudi rimski Burnum, pa manastir Krka in Manojlovački slapovi, h katerim pridni delavci narodnega parka Krka urejajo lažje cestne dostope in varne razgledne ploščadi za turiste), bom sedaj nekaj stavkov namenil še najbolj pomembnim zgodovinskim dejstvom.
Bribir, hiter zgodovinski prelet:
- Temelje naselbine, takrat imenovane Varvaria, so »zakoličili« Liburni (antično indoevropsko ljudstvo, ki je v prvi polovici 1. tisočletja pred našim štetjem živelo med Istro in Krfom.
- Strateško in dobro utrjeno mesto je Varvaria postala v času starih Rimljanov. Mesto se je pod rimsko oblastjo »pridno krepilo« vse do prihoda Hrvatov na te prostore (sedmo stoletje našega štetja).
- V začetku devetega stoletja našega štetja, ob prihodu Hrvatov na ozemlje rimske province Dalmacije, na ruševinah antičnega mesta Varvarije nastane manjše utrjeno naselje Bribir, po njem pa bo imenovana tudi ena izmed starohrvaških županij.
- Zlati časi pa za Bribir nastopijo, ko nad njim zagospodarijo močni hrvaški »velikaši« Šubići. Ti v obdobju med koncem 11. stoletja in polovico 14. stoletja gradijo in zgradijo v »močno mesto«. Še posebej pomembno je, da so Šubići tam zgradili cerkev svete Marije in samostan za frančiškane (ta je bil prvi v notranjosti Dalmacije). Šele po letu 1340, ko je zaradi različnih zgodovinskih dejavnikov oslabljena moč Šubičev, peša tudi vloga Bribirja.
- Leta 1523 Bribir napadejo in razrušijo Turki. Po njihovem umiku, v drugi polovici 17. stoletja, to področje naselijo pravoslavni Bosanci. Vendar se ti ne selijo višje, na Bribirsko glavico, ampak poseljujejo polja in travnike pod samim hribom.
- Leta 1908 prvi arheologi ugotovijo pomembnost Bribirja. Ampak to dejstvo ne ustavi Srbov, da ne bi v času »domovinskog rata« uničevali tudi arheološke izkopanine. Tudi Evropa po letu 2000 spozna pomen tega arheološkega zaklada. Od leta 2005 Evropska unija sofinancira arheološka raziskovanja.
- Okoliški turistični delavci tudi v letu 2018 ne vedo točno, kako bi predstavili Bribir. Le tu in tam se kakšen izgubljen turist znajde na Bribirski glavici in se čudi delno odkriti lepoti skorajda slučajno najdenega »zakopanega mesta«.
Foto: osebni arhiv avtorja in Turistična skupnost Skradin.
Vabimo tudi na ogled zanimive fotografije (ste že videli grob v obliki peterokrake zvezde?).