Branka Čolić
v intervju za www.pag.si med drugim pove tudi: »Ne pozabimo, da je lahko življenje ena sama velika dogodivščina. Potrudimo se, naredimo jo takšno. Na potovanjih mnogokrat nemogoče postane mogoče. Potovanje vas znova in znova opomni, da sreče ni treba iskati (samo) v materialnih stvareh«. Vabimo k branju celotnega intervjuja.
1. Branka, pozdravljeni. Za začetek vas prosim, kot je običajno na www.pag.si, največjem slovenskem portalu o hrvaškem turizmu, da se predstavite našim bralcem. Nekje sem prebral o vas naslednje: »Novinarka po poklicu, umetniška duša pa vendar realna z obema nogama trdno na tleh, nekoliko sarkastična in predvsem iskrena. Stroga, a poštena z dobrim očesom za podrobnosti. Tako podobna vsem, pa vendar tako drugačna."
Najprej lep pozdrav vsem bralcem in hvala za povabilo na intervju. Vidim, poskušali ste poiskati nekaj podrobnosti o meni v globočinah interneta, ki jih je morda malokdo opazil, že na začetku imate zato velik plus od mene. :-)
Ja, to sem na kratko jaz. Dodala bi samo "svetovna popotnica in večna raziskovalka".
2. Glavni razlog za ta intervju je ta, da sem najprej opazil visokoraslo dekle na facebooku, pa tudi na instagramu, ki "hodi po svetu v visokih petkah", našel pa sem tudi nekaj vaših objav v nekaterih spletnih portalih, (spletnih) medijih. na nekaterih spletnih mestih. Kako je sploh nastala ideja o "štiklah po svetu", je to povezano s pevko Severino?
Leta 2009 sem imela na facebooku album s fotografijami, v katerem sem začela objavljati fotografije z različnih potovanj in je imel to ime. Ta album je bil nekoč izbrisan, vendar je bilo to ime kasneje uporabljeno za moj instagram profil in FB stran. Je atraktivnejši, bolj zanimiv, tako pač mora biti, če želite biti opaženi v javnosti.
3. V vaši predstavitvi na faceboooku lahko preberemo: »Vsak kraj na tem svetu ima svojo zgodbo, moj cilj in želja pa je, da vsakemu bralcu podrobneje dočaram, kar sem videla in doživela, pa naj bo to samo izlet, vikend ali adrenalinska pustolovščina, krajše ali daljše potovanje.« So vaše želje in cilji uspešno uresničujejo?
Za zdaj gredo moje želje in cilji v tisto smer, ki si jo želim, in tega sem zelo vesela. Imam svoj "bucketlist", listo želja, po celinah, državah in malo po malo uspešno črtam, prekrižam dosežen cilj. Ostalo mi nekako »pade slučajno iz zraka«, obiščem predvsem tisto, kar se mi zdi vsaj dokaj zanimivo, in to nato predstavim bralcem, ki me radi in redno spremljajo, »gdje to gazi moja štikla«. :-)
4. Na vseh teh spletnih profilih »Branka, ki nosi petke«, naredi čudovite fotografije in jih okrasi z nekim svojim posebnim stilom pisanja. Čeprav je vaša oblika pisanja zelo kratka, je ponavadi povedano vse najpomembnejše. Kaj bi morali vedeti o vašem pisanju?
Iskreno, ne glede na to, kako lepo nekdo piše, nisem ravno ljubitelj dolgih besedil. Rada sem kratka in jasna, tako v življenju kot na papirju. Sama povem in napišem najbolj pomembno, vse ostale podrobnosti, če jih zanimajo, pa naj bralci iščejo in raziskujejo naprej sami.
Še posebej je spolzek teren na tistih lokacijah, kjer zgodovinska dejstva »niso enoznačna«, popolnoma jasna. Tam se še posebej rada izognem nekaterim (dvomljivim) trditvam.
5. Tudi fotografija vam je, kolikor vem, zelo pomembna, saj sami pravite: »Vedno sem fotografirala in starejša kot sem, toliko bolj se bolj moje fotografiranje spreminja v zdravorazumsko obsedenost, da ujamem tisti pravi trenutek, ki govori sam zase. To se najbolje vidi na mojem instagram profilu, kjer vsaka fotografija govori o nekem dogodku ali določenem občutku v danem trenutku«.
Tako je, umetnost je bila zame prioriteta že od malih nog, zato se mi je zdelo popolnoma naravno, da sem fotografijo »vključila v moje delo«. Trudim se, da ima vsaka objava na mojem instagramu svojo zgodbo. Zakaj je bila objavljena, pa neredko vem samo jaz. Umetniška svoboda pač. :-)
6. Branka, vi veliko potujete (npr. Italija, Kuba, Mehika, Filipini). Kaj vam pomeni potovanje, kaj iščete na potovanju? In katero potovanje je bilo doslej najboljše in zakaj?
Sliši se kot dolgočasna fraza, vendar vas potovanje resnično prisili, da zapustite svojo cono ugodja. Prilagajanje trenutku, spoštovanje drugih, spoznavanje novega in vsega drugega, kar prihaja s potovanjem in njegovimi dogodki.
Zame je najpomembneje, da pred vstopom v katero koli tujo državo preučim, kaj tam ni dovoljeno, kaj žali njihovo kulturo. Ostalo pride k meni samo po sebi, zelo sem prilagodljiva, všeč mi je občutek svobode, rada raziskujem, fotografiram vsako podrobnost, ki je pomembna meni osebno, rada opazujem ljudi in različne kulture, obožujem raznolikost arhitekture in narave. Mislim, da sem morebiti celo »preveč radovedna«, torej so potovanja zame idealna.
Kot prvo izpostavljam Kubo, ker jo preprosto moraš izkusiti, mislim, da je na papirju premalo prostora, da bi lahko opisal, zakaj. Filipini so moj naslednji izbor, ker imajo ljudje tam tako zelo malo materialnih dobrin, pa vendar so tako srečni, plus živijo v pravem raju na Zemlji.
Zaradi okusne hrane bom dodala Tajsko in Mehiko, tudi bogate kulture tam ne manjka ... Iz vsakega potovanja potegnem številne pozitivne stvari in resnično zelo težko na kratko opišem posamezna potovanja, saj iz vsakega posamezno prinašam domov za cel koš spominov na dogodivščine, ki jih dodatno popestri še milijon podrobnosti. Ko bom obiskala Indijo, ki je že kar nekaj let v mojih potovalnih načrtih, se mi zdi, da bom dobesedno omedlela od navdušenja. :-)
7. Seveda veliko potujete po svoji domovini, Hrvaški. Za začetek nam povejte nekaj svojih najpomembnejših misli o hrvaškem turizmu. Kaj je dobrega in kaj slabega v hrvaškem turizmu?
Dobra stran hrvaškega turizma je, da se z leti nezadržno dvigujemo na svetovni lestvici turistične priljubljenosti, vsekakor pa se lahko zato zahvalimo predvsem družabnim omrežjem, zvezdnikom, ki so nas obiskali in pohvalili, filmska snemanja (npr. Igra prestolov) so tudi ponesla ime Hrvaške v svet. Treba se je pohvaliti tudi s številnimi turističnimi pohvalami in nagradami. Hrvaška se, kar je odlično, vse bolj predstavlja kot destinacija, ki ponuja več kot le sonce, morje in tisoč otokov.
Slaba stran našega turizma pa je, npr. da odgovorni v zadnjih letih »forsirajo« elitni turizem, za katerega pa, žal, nimamo dovolj usposobljenega kadra.
8. Kot uredniku spletnega turističnega portala mi je v vaših objavah zelo zanimivo, da nam pokažete veliko (hrvaških) turističnih znamenitosti, ki sicer niso tako znane, a skozi vaše oči, fotografijo in besedo, "postanejo zanimive tudi nam".
Najlepša hvala za te besede. Tudi meni osebno je lepo najti kotiček, ki ga pozna »premalo ljudi«, za primer navajam grad Snežnik v Sloveniji. Zanj sem izvedela prek instagrama, celotna pot do njega (z avtomobilom) pa je bila polna dogodivščin, ki bi zlahka napolnile debel roman, fotografij in spominov samo iz tega izleta imam »dovolj za vso življenje«.
9. Jasno je vidna, opazna tudi vaša "fascinacija" z utrdbami, trdnjavami in podobnim. Zakaj? Jaz zmeraj pohvalim Klis pri Splitu in ogromno kninsko trdnjavo, všeč mi je tudi utrdba v Senju, kakšen je vaš izbor?
Obožujem gradove, ti me fascinirajo že vse od otroštva. in me očara že od otroštva. Sploh se ne spomnim, kolikokrat sem občudovala vaše, slovenske Mokrice in grad na hribu na poti do starih staršev.
Pogled na utrdbo, ki je za marsikoga »le dolgočasna zidana stavba«, ki je pokukala iznad krošenj dreves, je zame pravzaprav praviloma pravi praznik sreče.
Trdnjav, utrdb ali dvorcev sem obiskala že res zelo veliko, ob znanih in velikih utrdbah, ki so praviloma izredno velike turistične znamenitosti, bom izpostavila še nekaj manjših, pa vendar zelo lepih in prisrčnih: Petrapilosa (Buzet), Novigrad na Dobri, Bosiljevo, Dubovec, Trakošćan, magični Empirej (Krapinske Toplice), Stara Sušica, Severin na Kupi, Fortica na otoku Pagu itd.
10. Branka Čolić, oprostite, v resnici ne vem, kje živite, v Istri? Prosim, povejte kaj turističnega o svojem mestu, regiji. Kaj zanimivega si morajo turisti tam ogledati? Prosim, dajte nam nekaj navodil, kje se da tam dobro jesti, denarnica pa ne joče?
Rojena sem v Kopru, odraščala sem v Bujah, živela sem v Reki, nato sem se preselila v Zagreb. Trenutno sem ponovno v Reki, zelo pogosto pa obiskujem bližnjo Istro. Ko pridete v moje mesto, morate obvezno obiskati stari del Reke, obiskati svetovno znane kleti in konobe v Istri, številne najdete npr. v bližini krajev Grožnjan, Oprtalj in Motovun. Morje je od tam oddaljeno le nekaj 10 kilometrov, odličen geografski položaj pa postaja vse bolj zanimiv za številne turiste. Samih priporočil glede hrane sama ne bi rada podajala, ker smo ljudje glede gastronomskega okusa in tudi same plačilne sposobnosti zelo raznoliki.
11. Branka, vidim, da svojega psa radi vzamete s seboj na krajša in daljša potepanja. In da z veseljem pokažete plaže, ki so res prijazne do psov. Sam imam psa, labradorko Frido, zato dokaj zlahka opažam, da Hrvaška (še) ni zelo gostoljubna do psov in njihovih lastnikov. Zdi se mi, da je treba glede tega še veliko spremeniti, kakšno je vaše mnenje?
Pes je z nami na skorajda vseh izletih ali potovanjih zadnje leto in pol. Strinjam se z vami, tudi mi imamo nemalokrat težave »s slabimi pasjimi plažami«. Za mnoge plaže mnogokrat ne vidim razloga, zakaj niso dostopne tudi za pse, res pa je, da mnogi psi z njihovimi lastniki vred niso dovolj kulturni.
Veseli pa me, da je ob jadranski obali zmeraj več lepih pasjih plaž. Vse bolj so popularni tudi »pasji plažni bari«, ki ponujajo zelo raznovrstno ponudbo za hišne ljubljenčke (tuše, pasje postelje in podobno).
12. Branka Čolić, vem, da zares veliko potujete križem kražem po Hrvaški. Prosim, izpostavite nekaj turističnih destinacij, ki so vam osebno zelo všeč. In povejte nam, zakaj ste se odločili prav za te.
Takoj na začetku naj poudarim, da mi je najlepša moja Istra. Daljši opis je popolnoma nepotreben. :-)
Sledi mu neverjetno lep Dugi otok, ki je prava oaza za mir in sprostitev. Obožujem tudi Cres, Krk, Pag ... na splošno sem "mala od otoka" (slov. »mahnjena na otoke«). Veliko destinacij sem že obiskala, po drugi strani pa mi jih je še veliko ostalo. Zelo si želim na Vis, Korčulo, Mljet, Hvar in Pelješac, kot otrok sem bil na Braču in Šolti, vendar se tega spomnim le megleno, rada bi se vrnila tudi tja, zakaj pa ne?!
13. Zdi se mi, da Hrvaška preveč pozablja na turistična območja, ki niso "tik ob morski plaži". Sam zelo rad zavijem z avtoceste in pogledam kaj drugega kot morje (ki je »itak super«). Tako na primer vedno pohvalim Imotski, od letos pa tudi reki Zrmanjo, Krupo in Korano (fantastično plavanje v Karlovcu), ne smem pa pozabiti niti na notranjost Istre.
To ni povsem res, hrvaški podeželski turizem vedno bolj osvaja, sama izpostavljam Zagorje in vse tiste njihove čudovite dvorce, tukaj sta tudi Lika in Gorski Kotar z vsemi svojimi jezeri, izviri, slapovi, dobro hrano. Omenil si zaledje Dalmacije, ki je tudi meni zelo všeč, najbolj NP Krka. Čim prej si želim ponovno obiskati Slavonijo in Baranjo, neskončne ravnice in polja se mi zdijo neverjetne.
14. Branka, bližava se koncu intervjuja, zato bodiva sedaj nekoliko bolj razigrana. Koliko čevljev z visoko petko ste že porabili na potovanjih? Kam vas vodijo vaši čeveljci, kam bi se radi odpravili?
Nekaj moram pojasniti za vselej, moje ime v facebook ali instagram profilu, »štiklom po svijetu«, je le metafora. Res pa je, da nekateri ljudje zelo radi (negativno) komentirajo moje objave, če ne objavim fotografije, na katerih nisem obuta v čevlje z visoko petko.
Vendar moje visoke petke zagotovo niso glavna tema mojih profilov na socialnih omrežjih, so pa zagotovo dobrodošle, saj pomagajo pri moji prepoznavnosti pa tudi načeloma jih jaz rada obujem »že kar nekaj dolgih let«.
Zagotovo pa imam na potovanju s seboj vsaj ene čeveljce z visoko petko. Če ne zaradi drugega pa že zaradi tega, da mi prinesejo srečo, da me »branijo pred nesrečo«. Tudi sama vem, da v teh »nobel čeveljcih« ne morem v enem dnevu prehoditi dvajset ali pa še več kilometrov. Zagotovo pa drži, da sem svoje »štikle« nosila širom po svetovnih turističnih destinacijah, najpogosteje v večernih izhodih. Kot zanimivost naj navedem, da sem tudi v visokih petkah zelo spretna. Z njimi sem že plezala po skalah, tekla, seveda tudi plesala in pozirala, zdi se mi celo, da se v čevljih z visoko petko počutim mnogo bolj »naravno«, kot da bila npr. bosa. :-)
Kar se tiče samih želenih destinacij … Želim si, da bi me moje »štikle« čim prej odnesle v že omenjeno Indijo, ne bi pa se »branila« tudi potovanj na Šrilanko, na Sejšele ali na Novo Zelandijo, daljše turneje po južnoameriških državah.
Nekako razmišljam v smeri, da bi sedaj, ko sem še dokaj mlada, obiskala predvsem destinacije, ki so bolj oddaljene, saj sedaj še nimam težav z dolgotrajnimi letalskimi leti in številnimi prestopi na letališčih. Dobro staro Evropo, vsaj tako razmišljam sedaj, bi si prihranila za čase, ko na potovanjih mogoče ne bom več tako »strpna in potrpežljiva«.
15. Branka, za sam konec intervjuja vas prosim, da poveste tisto, kar sam nisem vprašal. Kaj bi še sporočili našim bralcem na turističnem portalu www.pag.si?
Dodala bi: potujte, raziskujte, odkrivajte! Pojdite v tisto državo, ki vas najbolj »plaši, straši«, morda vam bo postala najljubša. Odpovejte se predsodkom, razprite svoj um in sprejmite različnosti vseh ljudi. In ob tem se zavedajte, da smo ljudje, kljub raznolikostim, v bistvu enaki.
In ob tem ne pozabimo, da je lahko življenje ena sama velika dogodivščina! Potrudimo se, naredimo jo takšno. Na potovanju hitro spoznamo sami sebe, včasih tudi plati, za katere sploh nismo vedeli, da so v nas samih.
In še to, na potovanjih mnogokrat nemogoče postane mogoče. Potovanje vas znova in znova opomni, da sreče ni treba iskati (samo) v materialnih stvareh. Na potovanjih začneš bolj ceniti vse, kar imaš!
Zato, pozivam: potujmo, potujte. In ob tem vam želim vso srečo!
Ps. Fotografije so del osebnega arhiva Branke Čolić. Za besede in fotografije se ji na www.pag.si iskreno zahvaljujemo.
