Baška, oziroma občina Baška, se nahaja na samem jugovzhodnem delu otoka Krka in meji na vzhodu in jugu na Jadransko morje, na zahodu na občino Punat in na severu na občino Vrbnik. Občina Baška zajema območja naselij: Baška, Batomalj, Draga Bašćanska in Jurandvor ter otoka Prvić (največji nenaseljen otok na Jadranu) in Zečje (tudi Zečevo).
Uvodoma se na kratko sprehodimo skozi naselja občine Baška: Baška (901 prebivalec), Batomalj (117), Draga Bašćanska (276) in Jurandvor (260), torej skupno 1.674 prebivalcev v občini Baška (opomba: po štetju hrvaškega prebivalstva iz leta 2012).
BAŠKA
Wikipedija je zapisala: »Naselje Baška, ki je bilo poseljeno že v prazgodovini, se je razvilo v rodovitni dolini Suhe Rićine na koncu Baščanske drage (doline) ob širokem odprtem zalivu na jugozahodnem delu otoka, v podnožju hriba, na katerem je nekoč stala utrdba/naselje Starigrad«. Prebivalci Baške se sicer tradicionalno ukvarjajo z vinogradništvom, ovčerejo (vam je znan izraz »mrgari«?), ribištvom in pomorstvom.
Obstaja tudi dolgoletna tradicija turizma, ki temelji na kar 1800 metrov dolgi prodnati plaži z imenom Vela plaža (ob njej in še naprej pod samim centrom Baške pa teče izredno živo »lungomare sprehajališče« v dolžini kar štirih kilometrov).
Ob morju so vidni ostanki antične naselbine (mozaiki, nagrobniki, sledovi akvadukta). Naselje Baška se je razvilo pozneje, leta 418 na griču sv. Ivana nad današnjo Baško.
Kaštel Baška je bil prvič omenjen leta 1232 kot grad Besca. Tudi na griču okoli baškega pokopališča in okoli prvotne župnijske cerkve svetega Ivana (prvotno zgodnjeromanska, okoli 1100, z zvonikom na sprednji strani) so vidne ruševine srednjeveške Baške, saj so jo leta 1380 požgali mogočni Benečani.
Novo naselje, sedanja Baška, ki je nastalo ob pristanišču (ta se v letu 2022 obsežno prenavlja, da čolni in ladje ne bodo več imeli težav z burjo), je bilo v srednjem veku del Krške kneževine v posesti Frankopanov. Novo naselje ob morski obali se še danes odlikuje z živopisno arhitekturo in ozkimi uličicami. Triladijska župnijska cerkev sv. Trojice je bila postavljena po letu 1724, še danes pa je ob šoli in hotelu Forza, ena izmed najbolj markantnih stavb v Baški.
Turizem v Baški se je začel razvijati že leta 1904, ko se je kot primarno ribiško in trgovsko mesto začelo osredotočati na izjemen turistični potencial. Že leta 1906 je bil odprt prvi hotel v Baški, hotel Zvonimir, leta 1909 pa je Baško obiskal Emil Geistlich, direktor praške tiskarne, ki je imel izredno pomembno vlogo pri razvoju celotnega baškega turizma (v Baški so mu postavili celo spomenik).
Baški turizem se danes ponaša predvsem s svojimi prekrasnimi plažami in čistim Jadranskim morjem, turisti pa z največjim veseljem uživajo tudi v lažjem planinarjenju kot morebiti zahtevnejšem (gorskem) kolesarjenju.
Baški bližnji JURANDVOR, BATOMALJ in DRAGA BAŠĆANSKA
Jurandvor je zgodovinska vas strnjenega tipa. Naselje je bilo ustanovljeno v 16. stoletju in ga sestavljata naselji Čubranići in Juranići (imenovani po plemičih). V središču vasi, v starem mestnem jedru Juranića, se nahaja t.i Jurin dvor, po katerem je naselje dobilo tudi ime.
Še bolj pomembno pa je naslednje, o čemer nas poduči wikipedija: »Na mestu rimske vile in razvalin starokrščanske cerkve so koncem 11. stoletja postavili cerkev sv. Lucije. Pri gradbeni preureditvi, leta 1851, so odkrili v pod vgrajeno ploščo, enega najstarejših spomenikov hrvaškega jezika – Baško ploščo (hrvaško: Baščansko ploščo) - v apnenčast kamen vklesan trinajst vrstični zapis v glagolici. Plošča datira v leto okrog 1100 in je najstarejši daljši zapis v starohrvaškem jeziku«.
Za Batomalj se domneva, da je bil ustanovljen leta 1481. Možno pa je, da je kakšna naselbina obstajala že prej, saj se je po tem, ko so Benečani leta 1380 uničili baški kaštel, njegovo prebivalstvo naselilo v Baški dolini. Obstaja podatek, da je bilo leta 1627 v Batomljah 79 prebivalcev. Batomalj se sicer nahaja približno 3 km od centra Baške in okrog 2 km do morja.
Nasproti Batomalja stoji vasica Jurandvor, med njima pa teče Suha Ričina ali Vela Rika. Turistom pomembno je dejstvo, da nad Batomaljem stoji največje marijansko svetišče na otoku Krku - svetišče Marije Božje Goričke, ki je staro preko 600 let. Do svetišča se lahko pripeljemo z avtom, vsekakor pa bo izkušnja bogatejša, če se boste odpravili kar peš – iz doline do samega vznožja cerkve boste prehoditi kar 237 širokih stopnic.
Draga Bašćanska se nahaja na jugu otoka Krka, v središču Baške doline, ob cesti, ki vodi iz Baške proti Krku. V severnem delu doline prevladuje hribovit teren, južni (spodnji) del doline pa je bogat z rodovitno zemljo, ki je bila stoletja intenzivno obdelana, nam razloži spletna stran občine Baška.
Skozi dolino teče edini stalni vodni tok na vseh jadranskih otokih, Suha Ričina ali Vela Rika. Vzhodno in zahodno stran Drage Bašćanske oziroma celotne Baške doline zamejujeta dva gorska masiva z najvišjimi vrhovi na otoku Krku: Kozlja (464 m), Diviška (471 m) in Hlam (461 m) so na vzhodu, na zahodu pa kraljuje najvišji vrh na otoku Krku - Obzova (568 m), družbo mu pa delata Veli vrh (541 m) in Orljak (537 m).
Tako, pa smo se z izredno hitrostjo sprehodili skozi Baško občino (mimogrede - baje se domačini selijo stran od morja, v zaledna naselja same Baške, saj tako lažje zaslužijo kakšen dodaten evro z oddajanjem stanovanja, pardon, apartmaja v kraju Baška, ki leži ob samem morju, tam ob najbolj slavni plaži otoka Krka).
Preden pa se nekoliko podrobneje lotimo še seznama turističnih znamenitosti Baške, bi rad omenil še naslednje …
Ko se iz severnega dela otoka Krka čez hribe voziš proti Baški, se prav dobro zavedaš, da prihajaš v nek popolnoma drug svet (otoka Krka). Že, če se boste tam ob zipline-u ustavili na postajališču, ob mogočni in markantni črki, pismenki A pisave glagolice (ki pa jo dokaj neposrečeno zakriva in skriva prav košato drevje) ter pogledali navzdol po dolini in proti morju boste skorajda zagotovo ostali brez daha.
No, sedaj pa se po kratkih točkah sprehodimo po (največjih) turističnih adutih občine Baška. Že TZ Baška je izbrala svoje top turistične atrakcije, mi – v uredništvu www.pag.si, portala o hrvaškem turizmu – jim bomo večinoma le sledili, le tu in tam bomo naredili kakšen manjši obvoz. No, pa pojdimo.
1. Plaže – Baška
Glavni turistični magnet, tudi največji simbol Baške je vsekakor Vela plaža. Je izredno prepoznavna ter cenjena, v dolžini skorajda dveh kilometrov se polkrožno vije med Jadranskim morjem in stavbami obmorske Baške. Zaradi svoje pomembnosti si je že zaslužila poseben članek na našem portalu, poimenovali smo ga zelo klasično, lahko bi rekli, da celo nekoliko dolgočasno: Vela plaža, Baška, otok Krk.
Seveda pa tudi bližnja okolica kraja Baška ponuja tri desetine odličnih plaž. TZ Baška je zapisala nekako takole: »Ob naši glavni, naši Veli plaži, so najbolj znane plaže še Vela luka in Mala luka, plaža v FKK kampu Bunculuka, pa tudi plaže Konjska, Vrženica, Jablanovo, Storišće in Dubna.
Številne baške plaže so dostopne peš, nekatere pa le s čolnom ali taksijem. Vendar s svojo oddaljenostjo dajejo možnost bolj samotnega uživanja v modrini našega morja. Baško poletje, preživeto na naših plažah, je zagotovilo za nepozaben dopust. Toplo sredozemsko podnebje, obilo sonca, neokrnjena narava in številne aktivnosti za naše številne obiskovalce, ki iz leta v leto najdejo nove načine za uživanje in sprostitev, naredijo počitnice v Baški tradicionalne«.
2. Šport in adrenalin v Baški
Sami prav dobro veste, kakšne odlične (športne) užitke lahko ponuja Jadransko morje. Poudariti pa moramo, da je tudi Vela plaža polna dodatne in številne infrastrukture, ki omogoča obilje športne zabave prav na (ali ob) plaži. Adrenalinsko izkušnjo ponuja Zip line Edison, ki ponuja »sprehod med krošnjami, terensko vožnjo in spuščanje po dvo-kilometrskih kablih, žicah«.
Seveda pa moramo pod nujno omeniti številne lažje in težje pohodno-planinske in kolesarske poti. O slavni „Šetnici do Mjeseca i natrag“ (Sprehajališče do Meseca in nazaj) smo na www.pag.si že pisali, veselimo pa se že novega obiska Baške, saj njihova turistična skupnost zelo uspešno reklamira tudi »približno 90 km urejenih in označenih pohodniško-planinskih poti, ki vam bodo omogočile, da Baško spoznate v povsem novi luči«.
»Mreža kolesarskih poti na otoku Krku se začne takoj, ko prečkate Krški most (most na Krk), tako da lahko kolesarskim potem sledite vse do Baške, kjer vas bodo pričakale številne cestne in gorsko kolesarske poti z mnogimi prekrasnimi razgledi. Kolesarjenje je odličen način za lajšanje stresa vsakdanjega življenja, Baška pa v vseh letnih časih ponuja možnost, da pedaliramo skozi nekaj najlepših pokrajin našega življenja«, še dodaja TZ Baška.
3. Baška plošča in baška pot glagolice
Bašćanska ploča (slovensko: Baška plošča) je eden najpomembnejših in eden najstarejših hrvaških epigrafskih spomenikov, napisan v glagolici okoli leta 1100. Plošča je ime dobila po mestu Baška na Krku, saj je bila Baška plošča najdena v cerkvi sv. Lucija v Jurandvoru med Baško in Bašćansko Drago. Kompleks okoli kamnite cerkve sv. Lucija je danes (poleg turizma) namenjen tudi kulturni dejavnosti in učenju glagolice.
»Bašćanska staza glagoljice« (slovensko bi lahko to prevedli Baška pot glagolice) nas bo popeljala skozi idilično pokrajino in slikovite kamnite ulice. Pisavo glagolico, ki si jo je za pisanje v slovanskih jezikih v devetem stoletju izmislil Ciril (pri tem mu je pomagal brat Metod), boste lahko v Baški in njeni okolici spoznavali tudi s pomočjo 34-ih, večjih ali manjših, - mnogokrat pa zares zelo fotogeničnih - kamnitih skulptur.
»Baška pot glagolice je najboljši način, da odkrijete zgodbe, ki so oblikovale naš kraj, in pa tudi glagolico, ki je zaščitni znak Baške in neprecenljiv kulturni pečat naše slavne zgodovine«, poudari TZ Baška.
Že od leta 1934 je Baška plošča varno spravljena v Zagrebu, v stavbi Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, v cerkvi sv. Lucija v Jurandvoru pa si lahko ogledate njeno repliko. Sicer pa, ker je t.i. Bašćanska ploća pomemben mejnik in spomenik hrvaške zgodovine, v sami Baški pa, ob sami glagolici, predstavlja tudi osnovni del celoletne turistične ponudbe, lahko napovemo, da bomo kaj kmalu o tej tematiki na www.pag.si spisali poseben članek.
4. Sakralno oz. cerkve
Če se boste znašli v Baški, vam predlagamo obisk (vsaj) štirih cerkva.
Prva je ta, o kateri je ravnokar tekla beseda, to je cerkev sv. Lucija v Jurandvoru. Sezidana je bila na ostankih zgodnjekrščanske cerkve na prehodu iz 11. v 12. stoletje (nekaj časa je bila cerkev sv. Lucije del samostanskega poslopja). Zaradi tega, ker so v njej našli t.i. Baško ploščo, v pisavi glagolici izklesano listino v trinajstih vrsticah, je cerkev sv. Lucija postala ena izmed najbolj znamenitih cerkev v celotni Hrvaški?!
S cerkvijo sv. Lucije je povezan tudi ljudski običaj. Namreč, na dan svete Lucije, 13. decembra, po maši iz cerkvenega zvonika mečejo »hlipcić-e«, male kruhe, kruhke. Ta stoletna navada sega v čas, ko je imela Cerkev v lasti bližnji mlin na bližnji rečici Suhi Ričini. Zato so v čast sveti Luciji redovniki iz samostana darovali moko domačinom, oni pa so iz te moke spekli »hlipciće«. Ta običaj se, baje, ohranja tudi v našem sodobnem času.
Nasproti, čez dolino, nad krajem Batomalj, pa na nekoliko višjem hribu, na predelu Goričica, stoji markantna cerkev »Majke Božje Goričke«, ki velja za eno izmed najstarejših marijanskih svetišč na Hrvaškem. Cerkev je bila zgrajena leta 1415, znana pa je tudi po domačem zvonu, ki je iz leta 1594 in tradicionalno zvoni, ko krški škof obišče kraje Baške doline. Cerkev je postavljena na razgledni točki, do svetišča vodi kar 237 širokih stopnic, ob dolgem stopnišču pa je postavljen križni pot – avtor je kipar Tomislav Kršnjavi, snežno bel Marijin kip pred cerkvijo pa je izklesal Tomislav Bilen.
Sedaj se selimo v samo Baško, najprej bomo spoznali cerkev sv. Ivana (iz enajstega stoletja), od tam, s hriba severovzhodno od Baške, pa je tudi prekrasen pogled na sam kraj Baško in njeno slavno Velo plažo (tam pa se začenja tudi „Šetnica do Mjeseca i natrag“).
Cerkev sv. Ivana se v pisnih virih sprva omenja kot veličastna zgradba s sedmimi oltarji, vse do leta 1740 je imela funkcijo glavne oz. župnijske cerkve v Baški.
Že v 19. stoletju pa je bila cerkev sv. Ivana zaradi množične preselitve baškega prebivalstva (iz nekoliko višje ležečega področja proti morju, proti luki) opuščena. Po letu 1855, po izbruhu strašne kolere (v Baško so jo prinesli domači mornarji), so cerkev sv. Ivana vendarle obnovili, ob njej pa še danes spokojno domuje tudi zanimivo baško pokopališče.
Nazadnje se bomo sprehodili še do cerkve sv. Trojice, ki jo danes najdemo v starem delu, centru Baške. Ko so se Baščani pred davnimi stoletji spustili z bližnjega kaštela bližje morju, se je pojavila potreba po novi župnijski cerkvi (že omenjena cerkev sv. Ivana je bila namreč predaleč za vsakodnevno bogoslužje).
Nova cerkev se je začela graditi leta 1724, cerkev sv. Trojice je bila posvečena leta 1740. Postavljena je bila v baročnem slogu kot triladijska stavba s kar osmimi oltarji v notranjosti (vhodno pročelje so v eklektičnem slogu preoblikovali v dvajsetem stoletju). Zvonik cerkve je iz leta 1766 in je visok 28 metrov. Glavni oltar cerkve sv. Trojice krasi umetnina Frana Jurića, domačega mojstra iz 18. stoletja (dela tega umetnika si lahko ogledate tudi na turistom izredno zanimivem otočku Košljunu).
5. Razno oz. kaj še pritegne turiste v Baški?
Številne prireditve, pa naj bodo te športnega ali kulturno-zabavnega značaja. Leta 2022 lahko v programu npr. najdemo: 4 ISLANDS MTB STAGE RACE (tekmovanje v gorskem kolesarstvu), Baška rožica (festival cvetja), ADVENTURE RACE CROATIA (tekmovalci, ki tečejo, kolesarijo ali veslajo, se morajo tudi sami orientirat), Črna ovca (znameniti festival jagnjetine, individualizma, ustvarjalnosti, otoške dediščine, popularne kulture in športa v Baški), Ribiški dan (glasba, veselica), BAŠKA GUITAR FESTIVAL (odlični svetovni kitaristi) in Outdoor Festival (trail tek, gorsko kolesarjenje, pohodništvo, plezanje, zipline).
Otok Prvić TZ Baška opiše približno takole: »Kratka vožnja po morju vas bo pripeljala do Prvića, največjega nenaseljenega otoka na Hrvaškem, ki je tudi zaščiten kot poseben botanični in ornitološki rezervat. Čeprav Prvić ni prav primeren za sprehode in raziskovanje, boste na njem našli več manjših zalivov za uživanje v morju in soncu!« Površina otoka Prvića je 12,75 kvadratnega kilometra, dolžina obale meri 23,118 kilometra, najvišji vrh otočka je 356 metrov visoki Zakantun, na njem pa je postavljen tudi svetilnik.
Gastronomija! »Gastronomska zgodba otoka Krka pooseblja vse naše izvirne vrednote, kot so spoštovanje kulture in tradicije ter izkušenj, nato pa jih povezuje z novimi trendi zdravega življenja, pristnosti in trajnosti. V Baški lahko poleg naravnih lepot uživate tudi v otoških gastronomskih dobrotah, kot so npr. jagnjetina, sir, pršut, ribe, bašćanski kroštuli (mi jih večinoma poznamo kot treske), fige«, poudarjajo turistični delavci v Baški. Najbolj priljubljena jed na celotnem otoku Krku (strežejo jih povsod!) so zagotovo šurlice - okusne, domače, ročno izdelane testenine, ki pa jih v Baški imenujejo valcići.
Kaj povedati za konec? Seveda Baška premore tudi še kakšne druge turistične sladkorčke, miniature, ki so vredne naše posebne pozornosti: akvarij, galerija Zvonimir, poučna steza Zarok - Lipica, ornitološki rezervat Kuntrep, mrgari, mošuni in ostale suhozidne umetnine, umetniška instalacija »Kapi« (steklena kapljica ob mlaki na hribu Ljubimer), (zimski) slap Curak, kapele (pozor na kapelo sv. Marka!), košček poti Camino Krk, etnografski muzej (ki pa je leta 2022 še v prenavljanju).
Vsa zlagoma našteta, torej zelo raznovrstna paleta turističnih baških znamenitosti, s številnimi apartmaji, kampi in hoteli, v nerazdružljivi kombinaciji s prijaznimi ljudmi Baške, ki prav dobro vedo, da se je za dobro počutje prav vsakega turista treba pošteno potruditi, sestavlja odličen, že skorajda idiličen, vrhunski mozaik turistične ponudbe v Baški.
PS. Fotografije: TZ Baška in www.pag.si, portal o hrvaškem turizmu.
