Že več kot 150 let se recept za bakarsko torto skriva v skrinjicah dediščine bakarskih družin. V družini Roberti se je recept prenašal iz roda v rod, sladico pa so pripravljali le za ožji družinski krog. Sedaj se bo ta krog še kako povečal, saj se je Turistična skupnost mesta Bakar, v sodelovanju s pekarno Vrbnik, odločila oživeti ta recept in s sladico razkošnega, kraljevskega okusa, ter tudi take embalaže, obogatila gastronomsko ponudbo Bakra. Razen v pekarni Vrbnik v Bakru, bomo lahko, za začetek, Bakarsko torto okušali tudi v nekaterih drugih gostinskih objektih na področju mesta Bakar, pa tudi v Bakarski konobi v Bakru po končani obnovi.
Skrinjica dediščine je projekt TS mesta Bakar, ki je nastal v času epidemije koronavirusa, kot znak, da se ljubezen do dediščine najbolj izrazi prav v kriznih obdobjih. Da bi ohranili nedavno zagnan razvoj bakarskega turizma, ki temelji na bogatem zgodovinskem izročilu, si je Turistična skupnost mesta Bakar zamislila Bakarsko skrinjico in k sodelovanju povabila prebivalce celotnega bakarskega področja.
Želijo si, da bi s svojimi fotografijami, projekti, spomini, zgodbami in legendami, doprinesli k ustvarjanju vsebin, s katerimi bodo nadaljevali promocijo Bakra in okoliških naselij Hreljin, Kukuljanovo, Krasica, Praputnjak, Plosna, Ponikve, Škrljevo in Zlobin.
Svoje mesto v "Skrinjici dediščine" je tako našla tudi zgodba o ženah družine Roberti, ki so več kot 150 let, iz roda v rod, prenašale in skrbno hranile recept za Bakarsko torto, ki je narejena iz svetlega in temnega biskvita, izmenično naloženega drug vrh drugega, med plastmi pa je orehova krema.
Kot pripoveduje Marin Roberti, dolgoletni sodelavec Turistične skupnosti mesta Bakar, je bila njegova prababica, Sandrina Roberti, izvrstna kuharica, ki je Bakarsko torto, poleg drugih tort in kolačev, pripravljala za ladijske posadke, ki so prispele v Bakar, pa tudi za potnike in posadko redne ladijske linije od Senja do Reke.
Ta sladek, sočni okus, so si zapomnile tudi naslednje generacije, katerim je torto pripravljala njegova babica Ana Roberti. Po poklicu je bila šivilja, obenem pa tudi nadarjena kuharica, ki je za restavracijo Bakarska konoba pripravljala buzaro in brodete. Zanimivo je, da je kuhala doma, v svoji kuhinji, in ne v restavraciji. Morda so bile prav zato njene morske jedi tako okusne, lahko pa je vplivalo tudi to, da se je rodila praktično ob vhodu v Bakarski zaliv in je zato v njenem rojstnem listu vpisan kraj rojstva Martinšćica.
Družinsko nadarjenost za kuhanje je podedovala tudi mama Marina Robertija, Francesca Roberti, ki je kuhala v dijaškem domu Pomorske šole. Vidna pa je bila tudi pri Marinovi teti, Zlati Roberti, poročeni Ružić, ki je nekaj časa delala celo v kuhinji hotela Jadran v Bakru in so njene jedi stregli na slavni hotelski terasi. Njena hči Darka je ohranila recept za Bakarsko torto, v katerega je, poleg samega razmerja sestavin, vtkana tudi zgodba o generacijah bakarskih žena, ki so to sladico pripravljale skrbno in z veliko ljubezni, da bi razvajale svoje drage.
Sedaj bo ta okus postal znan tudi novim generacijam prebivalcev Bakra in njihovih gostov, kot desert po kosilu ali sladek zalogaj ob kavi. V vsakem primeru pa bo to krasen opomnik na pretekle čase in bogato bakarsko preteklost, ter za mnoge tudi razlog, da pridejo v to mesto in uživajo v njegovem tradicionalnem šarmu.
Recept za bakarsko torto objavljamo na željo turistične skupnosti Bakar kar v hrvaščini (“Slovenci, pridite raje torto pokusit v sam Bakar”):
BAKARSKA TORTA
Biskvit: 3 žutanjka, 20 dag cukara, 20 dag brašna, 1 šalica ulja (crno kafe), 1 dcl mlijeka, 1 vanilin cukar, malo ruma, 1 prašak za pecivo. Ovu smjesu umijesiti dva puta; jedan put s čokoladom, a jednom bez.
Fila: ¾ l mlijeka i 5-6 žlica brašna kuhati i ohladiti. Dodati 20 dag mljevenih oraha prethodno pofurenih vrelim mlijekom i posebno miješani 1 putar ili maslo s 25 dag cukara.
Svaki biskvit raspoloviti na pola i naizmjenično filati bijeli i crni biskvit. Prijatno!
